V naslednjih petih letih lahko ribiči iz južnih držav EU letno ulovijo največ sedemtisoč ton tune in sorodnih vrst v teritorialnih vodah Kapverdskih otokov. Gre za 56 ribiških plovil iz Francije, Španije in Portugalske. V zameno EU zagotavlja vsaj 780.000 evrov na leto, od tega 350.000 evrov za dostopne pravice in 430.000 evrov za kapverdsko ribiško politiko in 'modro ekonomijo'.
Ribiške pravice, ki jih morajo plačati lastniki plovil, lahko znašajo skoraj šest ton na leto. Sporazum prav tako pomaga pri nadzoru ribolova in boju proti nezakonitemu in nereguliranemu ribolovu. V sporazumu so med drugim določena pravila nadzora plovil.
Nizozemska evroposlanka in senčna poročevalka Anja Hazekamp (PvdD) je izrazila kritiko in sporazum označila za 'plenilski'. 'Skoraj vse ribje vrste v regiji so že maksimalno izkoriščene ali prekomerno ulovljene. Število rib v kapverdskih vodah je v zadnjih desetletjih zaradi prekomernega ribolova močno upadlo. Takšni sporazumi so zelo slaba ideja.'
Hazekamp je dodala: 'Medtem ko domače kapverdsko prebivalstvo lovi z ladjicami dolžine tri do osem metrov, EU pošilja velika industrijska plovila, ki ujamejo milijone kilogramov rib in tako izlovijo zahodnoafriške vode.' Po navedbah nizozemske evroposlanke se med ulovom tarča tudi ranljive morske pse in vrste tune.
Kapverdski otoki so otočje pred zahodno obalo Afrike. Sredi sedemdesetih let je država postala neodvisna od Portugalske. Del prebivalcev Kapverd živi od ribolova. Prvi sporazum z EU sega v leto 1990. Podaljšani sporazum, potrjen v torek, je del mreže sporazumov EU z zahodnoafriškimi obalnimi državami, kot so Maroko, Mauritanija in Gvineja-Bisao.

