Evropski parlament in Evropska komisija začenjata v sredo prvo javno politično-parlamentarno razpravo o t. i. najobsežnejšem vmesnem pregledu večletnega proračuna EU doslej.
Ta razprava predstavlja drugo stopnjo v tem, kar bi lahko postalo ključni preobrat v EU, potem ko so februarja in marca ministri ter voditelji vlad držav EU že naredili prvi korak in potrdili novo vrsto Marshallovega sklada za pomoč. Evropski parlament bo zdaj odprl pot Komisiji, da pregleda vse obstoječe proračune EU.
27 komisark in komisarjev ter predsednica Komisije Ursula von der Leyen bodo v Bruslju pojasnili, kako želijo sprostiti stotine milijard evrov za ogromen sklad za obnovo gospodarske škode zaradi pandemije korone. Prve finančne posledice bodo najverjetneje predstavili približno čez teden dni, 20. maja. To bo tretja stopnja v procesu razprav o vključitvi tega korona sklada v proračune EU.
Vse evropske države so bile prizadete zaradi pandemije. Toda obstajajo velike razlike v gospodarski škodi in možnostih okrevanja. Grčija (-9,7 odstotka BDP), Italija (-9,5 odstotka), Španija (-9,4 odstotka) in Francija (-8,2 odstotka) doživljajo močnejši upad kot denimo Nemčija (-6,5 odstotka).
Številke so še vedno uradna skrivnost, toda uhajanje memoja predlaga proračun do največ 2 bilijona evrov. Ko bodo proračuni dokončno pripravljeni (in ko bodo komisarke in komisarje soglašali z zmanjšanjem tekočih proračunskih sredstev!) bodo na voljo milijarde evrov za oživitev evropskega gospodarstva.
Za zdaj se za zaprtimi vrati še ne dogovarjajo o tem, ali naj države, ki prejmejo sredstva iz tega korona sklada, ta denar dobijo kot nepovratna sredstva ali kot posojila, z ali brez obresti. V primeru posojil morajo vsaj delno ta denar vrniti. Nekateri opisujejo to kot »vseživljenjske hipoteke ali najem«, kar kaže na dolgotrajne obveznosti.
Predsednik parlamentarnega proračunskega odbora, Belg Johan Van Overtveldt (ECR), je glede »subvencij proti posojilom« dejal, da bi rad videl, da bi bil sklad uravnotežen glede prihodkov in odhodkov med solidarnostjo in odgovornostjo.
Predstavitev financiranja prvih milijard (v proračunih za leti 2020 in 2021) 20. maja sovpada z dolgo pričakovano in že dvakrat prestavljeno predstavitvijo obsežnega podnebnega načrta EU z imenom Green Deal. V prvih osnutkih tega načrta je podpredsednik Frans Timmermans jasno povedal, da mora EU močno spremeniti svoje delovanje, če želi do leta 2035 ali 2040 postati podnebno nevtralna. To pomeni korenit obrat pri rabi energije in surovin, zmanjšanje onesnaževanja okolja in zraka ter druge obdavčitve in subvencije.
Evropska komisija je danes popoldne v Bruslju izrazila, da gospodarska škoda, ki je nastala zaradi pandemije korone v mnogih državah, ne ovira prehoda na Green Deal, temveč da lahko ta načrt postane motor in gonilo za novo gospodarsko usmeritev v državah EU.
Evropski parlament bo v sredo razpravljal s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen o tem novem predlogu. V petek bo parlament glasoval o resoluciji, ki naj bi bila, kot kaže, sprejeta z veliko večino glasov. Poleg tega bo parlament že v sredo glasoval o pozivu Evropski komisiji, naj predstavi načrt za primer nujnih razmer. Če bi se pogajanja o proračunih zavlekla ali spodletela, morajo biti zagotovljena jamstva za evropske subvencije po 1. januarju 2021.