Parlament v Strasbourgu obsoja ameriške trgovinske grožnje in gospodarski pritisk proti Danski in drugim državam članicam EU. To je neskladno z mednarodnim pravom in osnovnimi načeli sodelovanja med zaveznicami v Natu.
Evropski politiki prav tako poudarjajo, da Grenlandije ne smejo uporabljati kot orodja za razdelitev EU. Želijo, da EU močno in enotno reagira ter se upre takim prisilnim ukrepom.
Predsednik Trump je v sredo zvečer sporočil, da odpoveduje dodatne uvozne dajatve za osem držav EU, ki so poslale vojaško pripravljalno misijo na Grenlandijo v znak protesta proti njegovim grozilnim izjavama.
Evropski parlament je v sredo ocenil tako skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) kot skupno varnostno-obrambno politiko (SVOP) EU. Okoli evropskega kontinenta se je po besedah evropskih poslancev oblikoval »lok nestabilnosti«. Od Ukrajine do Kavkaza, od Bližnjega vzhoda do Sahela in od Arktike do še bolj oddaljenih območij.
Parlament meni, da politični vpliv in svetovna prepoznavnost EU pogosto zaostajata za gospodarsko, finančno in diplomatsko močjo EU. To se mora spremeniti. Iz nove ameriške zunanje politike, ki temelji na dogovorih in manj na sodelovanju ter zaščiti Evrope, je treba izluščiti lekcije. Na ta način lahko EU prepreči, da bi bila v prihodnosti ranljiva za prisilo.
Hkrati so evropski poslanci zaskrbljeni zaradi nacionalne varnostne strategije vlade Trump, ki »formalizira neutemeljeno ameriško politiko, ki temeljne vrednote, demokratična načela in ključne varnostne cilje EU dojema kot nasprotujoče ameriškim interesom«.
Nato in ZDA so še vedno najpomembnejši zavezniki Evrope, priznava evropski parlament. Kljub temu opozarja na naraščajočo nepredvidljivost in vse bolj izrazito izolacionistično politiko ZDA. V novem letnem poročilu o skupni obrambni politiki, katerega sourednik je nizozemski evropski poslanec Thijs Reuten (Zeleni-Levica-PvdA), parlament podaja priporočila za uresničitev evropske obrambe.
»Skoraj dvajset let je skupna varnostno-obrambna politika EU obstajala predvsem le na papirju; zdaj je čas, da postane realnost,« pravi Reuten. Trenutna situacija zahteva nujnost, enotnost in pripravljenost za ukrepanje. »Ne gre za konkurenco Natu, ampak za zagotovitev, da Evropa stoji na lastnih nogah in je verodostojen igralec na področju varnosti,« dodaja Reuten.
Osnova skupne obrambne politike mora biti, da evropske enote lahko avtonomno delujejo pod eno komandno strukturo, neodvisno od Nata.