Dogovor je bil dosežen potem, ko pogajanja znotraj sredinske koalicije niso prinesla soglasja med glavnim pogajalcem, nizozemskim liberalcem Malikom Azmanijem (Renew/VVD) in krščanskimi demokrati iz EPP. Azmani ni želel v svoj predlog vključiti zapiranje otrok in ločevanja družin z otroki.
Zato so krščanski demokrati v ponedeljek zvečer s podporo konservativcev, nacinalistov in skrajne desnice sprejeli strožje ukrepe za vračanje ljudi, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene ali pa ki ilegalno bivajo v Evropski uniji. Nizozemska evroposlanka Tineke Strik (S&D, GroenLinks/PvdA) je ostro stališče označila kot v nasprotju z evropskimi normami in vrednotami.
Deportacija
Pomemben del spornega predloga je možnost preselitve migrantov v t. i. centre za vračanje izven Evropske unije. V teh sprejemnih centrih lahko ljudje ostanejo med obravnavo svoje prošnje za azil ali po zavrnitvi do končne deportacije. Opozicija v Strasbourgu govorijo o „deportacijah“ in „zaporih“.
Promotion
Zemlje EU pa bodo imele tudi več prostora, da migrante zadržijo dlje časa, če ti ne sodelujejo pri vračilu. Pravila razširjajo možnosti za pridržanje in nalagajo več obveznosti prosilcem za azil, da sodelujejo z oblastmi. A ker konservativci in nacionalisti želijo manj vpliva EU, je bilo izbrisano določilo, da morajo države članice preverjati svoje odločitve o azilu glede na evropska pravila.
Zaostren predlog tudi omogoča pošiljanje migrantov v drugo ne-članico EU, ki jih želi sprejeti, in ne samo v državo izvora. To naj bi olajšalo dejanske deportacije. S tem se zdi, da evropski politiki podpirajo taborišča, ki jih je italijanska premierka Meloni že postavila v Albaniji, čeprav jih je italijansko sodišče razglasilo za nezakonite.
Zastoj
Pogajanja o novi azilni zakonodaji so v zadnjih dveh letih potekala počasi. Liberalni poročevalec zadeve, Nizozemec Azmani, je dolgo časa poskušal najti kompromis med sredinsko desnimi, liberalnimi in sredinsko levimi skupinami, a so pogovori na koncu zastali.
Desnosredinske skupine so nato pripravile alternativen kompromisni tekst, ki je v pravni komisiji v ponedeljek zvečer prejel podporo 41 proti 32 glasov. Sedaj bo sledilo glasovanje v celotnem Evropskem parlamentu, verjetno konec tega meseca. Ni pa še jasno, ali bo manj strogi predlog, ki ga je pripravil Azmani, a ga je EPP zavrgel, tudi predmet glasovanja.
Po tem bodo morali azilni ministri 27 držav EU sprejeti dokončno stališče, preden bodo lahko pravila sprejeta.

