Pomemben del je, da se lahko vloge ljudi iz držav, ki veljajo za “varne”, hitreje obravnavajo in zavračajo. Ideja je v tem, da se s tem skrajšajo postopki. To se nanaša med drugim na prosilce iz Bangladeša, Kolumbije, Egipta, Indije, Maroka, Tunizije in Kosova.
Kaj natančno pomeni „varno“ in kako pogosto se lahko seznam 'varnih držav' vmes prilagaja, zaenkrat še ni jasno.
Poleg tega bo kmalu igralo vlogo tudi to, kam lahko osebo začasno preusmerijo, medtem ko se čaka na obravnavo njegove/njene azilne vloge. Gre za načrte, po katerih bodo prosilci lahko poslani v državo zunaj EU, ki velja za varno, tudi če to ni njihova država izvora.
Po mnenju kritik še ni opredeljeno, kako bo preverjeno, ali oseba v tej začasni državi dejansko dobi zaščito.
Drugi del predloga, ki so ga potrdili ministri EU in politiki EU, je vračanje: hitrejše izgon ljudi, ki niso dobili pravice do bivanja. Po podatkih Evropske komisije se „tri od štirih“ zavrnjenih azilantov po zavrnitvi ne vrnejo v svojo državo. To bi se moralo po načrtih spremeniti.
Za to se omenjajo strožji ukrepi, kot je daljši zadržek med čakanjem na odhod, strožje ali daljše prepovedi vstopa ter nove obveznosti za nedokumentirane osebe, ki morajo odpotovati. Kakšne pravice v takšnih primerih veljajo in kako bo nadzor organiziran, po mnenju kritik še ni določeno.
Človekove pravice in pravna zaščita so ponavljajoči se vir sporov. Omenjajo se skrbi glede pridržanja, izgonov in pošiljanja v države zunaj EU, hkrati pa se poudarja, da je treba spoštovati pravice. Na določenih področjih še ni natančnega pojasnila, kako se bo to v praksi izvajalo.
Politično je paket o migracijah sporen: sredinsko-desne in konservativne skupine so podprle radikalne ali skrajno desne stranke, kar je sprožilo kritike in očitke liberalnih in sredinsko-levih skupin o „sodelovanju z desnico“. Hkrati pa podporniki poudarjajo, da je za nadzor migracij potrebna strožja politika.
Države EU se še niso dogovorile o pomembnem delu novega pristopa: o razporeditvi nastanitve priznanih azilantov po 27 državah EU. Nekatere države EU nočejo prevzeti azilantov iz drugih držav EU. V tem primeru bodo morale takšne zavrniteljske države sofinancirati nastanitev azilantov v drugih državah EU.