Organizacije za begunce so že opozorile, da »EU odloži pravico do azila«. Izpostavljajo, da nove pravila omogočajo, da države EU prosilce za azil začasno (dokler je v teku uradna obravnava prošnje) nastanijo v kampih zunaj območja EU, na primer v severnoafriških državah ali državah Balkana.
Italijanska premierka Meloni je že poskušala vzpostaviti takšne kampi, a je to Evropsko sodišče razveljavilo.
Evropska unija bo kmalu omogočila vračanje prosilcev za azil brez dolgotrajnih postopkov presoje. Prav tako bo mogoče migrante deportirati v tretje države. To odpira pot za obravnavo azilnih postopkov izven meja EU.
Po mnenju zagovornikov je cilj pospešiti postopke in poenostaviti situacijo. S hitrejšim pregonom zahtevkov bodo lahko ljudje, ki nimajo pravice do zaščite, prej vrnjeni.
Glasovanje je potekalo ob podpori koalicije sredinsko desnih in (radikalno) desnih skupin. Skupaj so tvorili večino, ki je reformo vodila skozi parlament.
Nasprotniki iz progresivnih skupin so glasovali proti in izrazili močno kritiko. Bojijo se, da bo novi pristop povzročil marginalizacijo temeljnih pravic.
Organizacije za človekove pravice in begunce opozarjajo na nevarno premik v evropski azilni politiki. Menijo, da bo postalo težje za ne-Evropejce, da v EU dobijo resnično zaščito.
Opozorili so, da lahko premeščanje prosilcev za azil v tretje države povzroči situacije, kjer imajo ljudje manj pravne zaščite. Prav tako obstaja strah, da se odgovornosti prenašajo zunaj EU.
Zagovorniki poudarjajo, da so pravila potrebna za obvladovanje azilnega sistema. Po njihovem mnenju morajo članice bolje nadzorovati migracijske tokove.
Z odobritvijo parlamenta je bil narejen naslednji korak v reformi evropske azilne politike. Pozneje letos se bodo države EU in parlament morali uskladiti glede številnih podrobnosti izvajanja. Pri tem je tudi vprašanje, ali morajo države EU prosilce za azil prevzemati druga od druge ali prispevati k stroškom.