Nekaj deset parlamentarcev poziva novo Evropsko komisijo, naj sprejetje evropske zakonodaje proti kršitvam človekovih pravic postavi med prioritete nove zunanje politike. Novoustanovljeno komisijo so označili za "veliko napako", ker zakon, poznan kot Magnitskyjev zakon, še ni vključila na seznam prioritet za prihodnja leta.
Poziv so podpisali tako evropski poslanci kot tudi nacionalni politiki iz med drugim Francije, Nemčije, Nizozemske in Združenega kraljestva. Zakon nosi ime po ruskem računovodji Sergeju Magnitskem. Leta 2009 je umrl za sumljivih okoliščin v zaporni celici v Moskvi. Magnitsky je najverjetneje naletel na davčne goljufije s strani visokih ruskih uradnikov in politikov.
Med drugim imajo zakon Magnitsky že Združene države Amerike, Kanada in Velika Britanija. Tak zakon omogoča uvedbo sankcij proti ruskih posameznikom in podjetjem, kot so zamrznitev bančnih računov ter prepoved vstopa z vizumi.
Nizozemski parlament je pred kratkim pozval vlado premierja Rutteja, naj tak zakon Magnitsky uvede tudi na Nizozemskem, če znotraj EU ne bo uspeha. Nizozemska je zato že letos v EU vložila predlog, ki omogoča ukrepanje proti tujim poslovnežem in politikom, ne samo zaradi kršitev človekovih pravic, temveč tudi zaradi finančnih in gospodarskih prevar ter kaznivih dejanj. S tem ima nizozemski predlog širši in bolj splošen pristop od Magnitskyjevega zakona, ki ni več usmerjen zgolj proti ruskim osumljencem.
Ena od ovir in zadržkov nekaterih držav EU je prav ta povezava zakona z imenom Magnitsky. Povezava s smrtjo ruskega računovodje naj bi lahko ustvarila vtis, da je zakon usmerjen proti Rusiji, medtem ko ima cilj obravnavanje kršitev človekovih pravic po celem svetu. Zato Nizozemska ne uporablja izraza Magnitsky zakon, temveč govori o EU-sanktivnem režimu.
Pri razpravi o nizozemskem predlogu je bilo letos veliko podpore, a dokončna odločitev še ni bila sprejeta. Ker je zdaj na novi Evropski komisiji, da postopke zaključi, se je pričakovalo, da bosta komisarki Von der Leyen v novi zunanji politiki vključila ukrepe proti kršiteljem človekovih pravic. Dva nova evropska voditelja, predsednik EU Michel in predsednica EK Von der Leyen, sta oba izjavila, da želita bolj samozavestno in dejavno EU na svetovnem prizorišču.