Evropski parlament je prejšnji teden v nezavezujoči resoluciji izrazil zaskrbljenost zaradi, kot ga imenujejo, resnega poslabšanja demokratične situacije v Gruziji. Med drugim so omenili nedavni zakon o „zunanjih vplivih“, represijo nad protestniki in zastraševanje opozicijskih članov. Ti dogodki naj bi bili v nasprotju z evropskimi vrednotami in normami.
Georgijski premier, ki je evropsko kritiko že prej označil za pristransko, resolucijo imenuje „sramotno“ in „nesprejemljivo“. Po Kobasjitzejevih besedah ne gre za zatiranje ali odstopanje od demokratičnih pravil. Trdi, da se evropske institucije vmešavajo v notranje zadeve države.
Hkrati se v Gruziji poglablja razkol med proevropsko predsednico Salome Žurabijavili in trenutnimi oblastniki iz stranke Gruzijska sanje, ki slednjič sprejemajo smernice, ki se zdijo bolj usmerjene proti Rusiji. Ta pro-Moskvi orientacija povzroča naraščajoče napetosti, saj veliki del prebivalstva še vedno si prizadeva za proevropsko usmeritev.
Gruzija je uradno zaprosila za članstvo v EU, vendar potek postopka trnovito. Čeprav je država lani dobila status kandidata, je dejanski vstop v članstvo še daleč v prihodnosti. Poleg tega je bila ta prošnja ločen od prijav treh držav Zahodnega Balkana, ki so svoje članstvo zaprosile približno ob istem času.
Evropska unija pa želi pospešeno obravnavati pristop Ukrajine in Moldavije. Glede na naraščajočo grožnjo iz Rusije Bruselj hitro integracijo teh držav šteje za strateško prioriteto. Gruzija je zaradi upada zaupanja v trenutne oblastnike za zdaj obravnavana z večje oddaljenosti.
Zato resolucija Evropskega parlamenta ne le obsoja situacijo v Gruziji, temveč predlaga tudi konkretne ukrepe. Poziva k osebnih sankcijah proti med drugim Bidzini Ivanisviliju, bogatemu poslovnežu, ki velja za vplivno osebo za vladajočo stranko. Tudi drugi politiki in podjetniki, ki podpirajo pro-rusko usmeritev, so omenjeni kot tarče morebitnih sankcij EU.
Napetosti med Gruzijo in EU tako še naprej naraščajo. Medtem ko se Bruselj zavezuje glede zdrsa države k avtoritarnim praksam, gruzijska vlada vztraja pri svoji poti. Ta položaj ne ogroža le hitrega vstopa v EU, temveč tudi zaupanja mednarodnih partnerjev v stabilnost države.