Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta bo v četrtek razpravljal z namestnikom predsednika Komisije, Fransom Timmermansom, o tem, kako lahko evropsko kmetijstvo postane trajnejše po pandemiji koronavirusa. To je prva priložnost za odbor, da Timmermansa povpraša o njegovih še neobjavljenih načrtih.
Videodebata na daljavo s Timmermansom se bo verjetno osredotočila predvsem na prihodnjo finančno podporo kmetijskim sektorjem. Nekateri evropski poslanci zagovarjajo vključitev kmetijskega sektorja v mega sklad za okrevanje po koroni; drugi menijo, da je „varneje“ vztrajati pri sedanjih proračunih za trenutno skupno kmetijsko politiko (SKP).
Toda o tem mega skladu za okrevanje se komisarka EU, ministri in voditelji držav še dolgo niso uskladili. Timmermans je predhodno napovedal nov okoljski in podnebni načrt („Green Deal“), zaradi katerega bo moral tudi kmetijski sektor sprejeti nove zahteve za trajnejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo.
Evropska komisija mora namreč v teh dneh v "postkoronskem obdobju" preučiti (beri: zmanjšati) vse dosedanje načrte, da sprosti na stotine milijard za gospodarsko okrevanje in pomoč podjetjem. Zaradi tega Timmermans ne bo le moral prestaviti ali prilagoditi strategije s kmeta na krožnik (F2F), ampak se bo pojavila tudi situacija, kjer bodo v prihodnjih letih lahko okoljski in podnebni pogoji vezani na evropske (koronske) subvencije za okrevanje. S tem lahko pogoji iz Green Deala postanejo del evropskega rešilnega obroča za mnoge gospodarske panoge in sektorje v številnih državah EU.
Prejšnji teden so kmetijske organizacije iz treh baltskih držav Estonije, Latvije in Litve pozvale Evropsko komisijo, naj novo skupno kmetijsko politiko (SKP) poveže z novim mega skladom za okrevanje po koroni. Baltski kmetje zagovarjajo uporabo novega večletnega proračuna (2021–2027) za močno in pravično okrevanje gospodarstev EU po pandemiji koronavirusa, so sporočili iz latvijske kmetijske organizacije Farmers ‘Assembly.
Baltski kmetje menijo, da morajo ukrepi za okrevanje končno odpraviti dolgoletno neenakost med kmeti v EU. Opozarjajo, da so od vstopa teh treh baltskih držav v EU leta 2004 prejemali najnižje neposredne plačila, približno polovico povprečnih izplačil drugim kmetom v EU. Ta plačila so bila po mnenju podpisnikov pisma temelječa na napačnih izračunih produktivnosti baltskih kmetov pred njihovim vstopom v EU.