Po navedbah belgijskih oblasti obstajajo dokazi, da je Huawei nagovarjal sodelavce evropskih parlamentarcev ali druge vplivne položaje znotraj evropskih institucij. Te osebe naj bi v zameno za ugodne informacije ali politično podporo prejele darila ali druge storitve. Gre za strukturirano obliko vplivanja, ki naj bi potekala že dlje časa.
Sodelavec italijanskega evropskega parlamentarca je trenutno predmet zahteve za izročitev. Belgijske oblasti želijo to osebo zaslišati o morebitnih plačilih in stikih s predstavniki Huaweija. Skupno naj bi bilo v to vpletenih več sodelavcev poslancev, vendar uradnih obtožb še niso izdali.
Pri hišnih preiskavah v Bruslju so preiskali pisarne in delovne prostore, povezane z evropskimi institucijami. Preiskali so tudi zasebne domove. Belgijska zvezna policija in državno tožilstvo sta sodelovala z drugimi evropskimi preiskovalnimi službami. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da je v preiskavi sodelovala tudi evropska protikorupcijska služba OLAF, kar poudarja resnost primera.
Sum naj bi bil usmerjen predvsem na Tomáša Zdechovskega, češkega člana Evropskega parlamenta, in njegovega nekdanjega asistenta. Poleg tega preiskujejo tudi sodelavca italijanskega evropskega parlamentarca Andree Cozzolina. Cozzolino je bil že prej povezan s tako imenovanim škandalom Qatargate, ki je v ospredje postavil tuje vplive in podkupovanje.
Trenutno skušajo določiti natančen obseg omrežja. Preiskava je osredotočena na stike med Huaweijem in osebami, ki so imele dostop do notranjih informacij ali odločanja v institucijah EU.
Veliko držav EU se je v zadnjih letih ozaveščeno odločilo, da tehnologije Huaweija ne dovolijo v svojo občutljivo komunikacijsko infrastrukturo. Obstaja strah, da bi kitajska vlada lahko preko Huaweija pridobila dostop do zaupnih podatkov, kot so elektronska pošta in dokumenti vladnih služb. Zato so v državah, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, uvedli omejitve.