Različne evropske skupine menijo tudi, da bi moral obstajati davek na dobičke, ki jih ustvarjajo tudi neevropska podjetja na področju digitalnih storitev. Gre predvsem za velike ameriške tehnološke gigante, kot so Google, Meta in X/Twitter. Nekatere države članice EU grozijo, da bodo z uvedbo davka začele same, če Bruselj tega ne bo storil.
Razprava je tesno povezana s pripravami na nov proračun EU za obdobje po letu 2027. Zlasti iščejo dodatne vire prihodkov, davek na spletne igre na srečo pa veljajo za možen prispevek.
Hitro rastoče
Zagovorniki opozarjajo, da so spletne igre na srečo hitro rastoča panoga, ki deluje čez meje držav. Podjetja za igre na srečo koristijo evropski notranji trg in digitalno infrastrukturo, medtem ko se davčni predpisi po državah močno razlikujejo.
Promotion
Po mnenju evropskih poslancev te razlike povzročajo razdrobljeno stanje. To lahko vodi do nepoštenega konkurenčnega boja med stavnicami in podjetji za igre na srečo v državah članicah EU ter otežuje učinkovito zatiranje nezakonitih ponudnikov.
Hkrati obstaja odpor. Davki ostajajo znotraj Evropske unije predvsem nacionalna pristojnost. To pomeni, da morajo vse države članice EU soglašati z enotnim ukrepom.
Odpor
Tu je pravzaprav problem. Nekatere države imajo veliko panogo iger na srečo in se bojijo negativnih posledic (beri: manj lastnih prihodkov). Malta se v razpravi pogosto omenja kot možen nasprotnik, ki bi lahko blokiral odločitev.
Kljub temu zagovorniki še naprej izpostavljajo idejo kot način ustvarjanja novih prihodkov za evropske prioritete. Razmišlja se o vlaganjih na primer v mladino in izobraževanje.
Ali bo predlog dejansko razvit, pa je še negotovo. Najprej mora Evropska komisija raziskati, ali je takšen davek pravno in praktično izvedljiv znotraj obstoječih evropskih pravil.