V nedavnih glasovanjih je EPP sodelovala s strankami, kot sta Identiteta in Demokracija (ID) ter Evropski konservativci in reformisti (ECR), kar je vodilo do večin pri resolucijah, ki so jih zavračali levičarji in liberali. To sodelovanje EPP »na desni« povzroča nezadovoljstvo med socialnimi demokrati, Zelenimi in liberalci.
Nervoza v parlamentu je še posebej narasla zaradi nedavne kampanje vodje EPP Manfreda Weberja proti Zeleni dogovoru nekdanjega komisarja EU Fransa Timmermansa. Ta okoljska zakonodaja, kot je načrt za obnovo narave, in strategija prehrane »od kmetije do krožnika« (F2F), sta med drugim podprti tudi s strani okoljevarstvenih organizacij, ki so prejele finančno podporo iz programov EU, kot je LIFE.
EPP je pred kratkim dvignila tudi vprašanja o vlogi nevladnih organizacij, financiranih s strani EU, v evropskem zakonodajnem procesu. Po mnenju skupine gre za »sivo območje«, kjer se javni subvencije uporabljajo za politični vpliv. To kritiko delijo tudi druge desne stranke, s katerimi EPP sodeluje v tem pogledu.
Centristično-leve skupine vidijo v tej smeri poskus EPP, da utiša civilno družbo. Nevladne organizacije naj bi imele ključno vlogo pri varovanju demokratičnih vrednot in zaščiti okolja. Po podatkih Follow the Money organizacije opozarjajo na »krčenje prostora« za državljansko sodelovanje v EU.
EPP pa kaže na nekaj konkretnih primerov, v katerih so okoljske organizacije prejele sredstva EU, medtem ko so aktivno izvajale kampanje za določeno zakonodajo. Evropska komisija po njeni oceni ni ustrezno pojasnila teh primerov. Sredstva LIFE so bila uporabljena za lobistične dejavnosti glede predloga zakona o obnovi narave, kar nasprotniki vidijo kot »neprimerno vplivanje«. Evropska komisija je financiranje potrdila, a je zanikal nezakonito uporabo.
Kljub vse večjim razhajanjem se zdi, da EPP ne namerava spremeniti svoje linije. Vodja skupine Manfred Weber vztraja pri pozivih k preusmeritvi evropske politike, kjer bi morali gospodarski interesi in »skrbi kmetov« imeti večjo težo kot zelene ambicije. Ta retorika najde odziv pri desnih skupinah, kar krepi njihovo medsebojno sodelovanje.
Liberalne in socialdemokratske skupine to sodelovanje obravnavajo kot grožnjo ravnovesju v parlamentu. Njihova predhodna podpora Ursuli von der Leyen je temeljila na proevropskem sodelovanju in podpori podnebnim politikam. Ta izhodiščna točka pa je vse bolj pod pritiskom, poročata tako Follow the Money kot Politico.