Evropski parlament je ostal praktično, ideološko in poslovno brezupno razdeljen glede nove skupne kmetijske politike (ZLP). Z 452 glasovi za, 178 proti (in 57 vzdržanji) je bila ta sprejeta kot 'najbolj izvedljiva', 'najmanj škodljiva' ali 'po pomanjkanju boljšega'.
Popolna odsotnost pravne ali finančne povezave med cilji za podnebje in okolje ter kmetijsko politiko je za mnoge velik kamen spotike, za druge pa velika prednost. »Kako je mogoče, da ta parlament najprej razglasi podnebno izredne razmere, izrazi ambicije za biotsko raznovrstnost in trajnostno pridelavo hrane in zdaj dela ravno nasprotno?« se je spraševala Anja Hazekamp (PvdD).
Namen nove kmetijske politike je postati bolj podnebju in okolju prijazna, pri čemer naj bi posamezne države EU dobile več svobode za nacionalno prilagoditev. Ena večjih sprememb je uvedba t. i. "eko-ukrepov"; plačil, ki bodo predstavljala 25 % neposredne podpore, a bodo dodeljena le kmetijskim praksam, ki so ugodne za okolje.
Prvič bo ZLP vključeval tudi socialne "pogoje", kar pomeni, da bodo subvencije prejela le tista kmetijska podjetja, ki spoštujejo delavske pravice svojega osebja, prostovoljno od leta 2023, obvezno pa od leta 2025. Poleg tega mora biti del subvencije namenjen mladim kmetom.
Ena glavnih razlik bo, da nova kmetijska politika dopušča prostor za nacionalne strateške načrte, s čimer EU prepusti več odločanja posameznim državam članicam. Večina držav trenutno zaključuje svoje nacionalne programe, da jih lahko pošljejo EU pred 31. decembrom.
Kritiki, predvsem iz Združene levice GUE/NGL in Zelenih, opozarjajo, da EU prenaša izvajanje podnebju prijazne kmetijske politike v roke nacionalnih vlad. Poleg tega so na papirju skorajda odsotne kazni, zato se nihče ne bo prisiljen držati podnebnih ciljev. Zagovorniki po drugi strani menijo, da je "manj centralistično, bolj nacionalno" izboljšava.
Zelenega politika Bas Eickhout je kritiziral način, kako je bila ta ZLP dosežena. "Komisija je preložila na parlament in države članice, da zelenijo predlog. Ministri pa za svoje države želijo čim več svobode pri razporejanju sredstev in zato malo okoljskih pravil.
V Evropskem parlamentu mnogi kmetijske subvencije vidijo predvsem kot 'denar za kmetje', ne pa davčni denar. Zato ni prišlo do temeljite reforme," je dejal Eickhout. Vendar je bil amandma za zavrnitev predloga ZLP in popoln začetek od začetka zavrnjen z 504 proti 153 glasovi.
Bert-Jan Ruissen (SGP), edini nizozemski pogajalec o ZLP, meni, da je ta dogovor kompromis, ki si zasluži podporo. Opozoril je, da je bilo nekaj nerealnih ambicij Komisije zmanjšanih na realistične razsežnosti. Premik 25 % sredstev iz podpore dohodkom k eko-ukrepom je označil za 'dobro uravnotežen'.
Ne le podporniki, temveč tudi oklevajoči in nasprotniki priznavajo, da novi EU predpisi niso več narejeni zgoraj navzdol in da ne bodo več določeni z administracije EU v Bruslju. Večina prav tako priznava, da subvencije kmetom niso več 'zagotovila dohodka', temveč konkretna plačila za opravljene storitve in proizvode.
Evropski poslanec Jan Huitema (VVD), član tako kmetijskega kot okoljskega odbora, je dejal, da je "vesel, da je prvič v zgodovini evropske kmetijske politike del zelenja usmerjen ne preko generičnih ukrepov iz Bruslja.
Cilj je postal bolj vodilni. Del proračuna je zdaj neposredno povezan z dejanskimi doseženimi rezultati zelenja. To je najboljša garancija za uspešno zelenje," je dejal.