Komisija ugotavlja, da je neodvisnost sodnikov na Madžarskem strukturno ogrožena. Politični vpliv na imenovanja, sankcije in pristojnosti sodišč še vedno ni odpravljena. To vzbuja pomisleke o pravičnem sodstvu in blokira nadaljnja evropska plačila za Budimpešto.
Skupno je več kot 18 milijard evrov sredstev EU zamrznjenih. Lani je komisija sprostila 8 milijard evrov, potem ko je Madžarska uvedla nekaj pravnih reform. Bruselj pa od takrat komaj zaznava napredek, kljub prejšnjim zagotovilom madžarske vlade.
Nezadovoljstvo glede Madžarske raste ne le pri komisiji, temveč tudi med državami članicami EU in v Evropskem parlamentu. V več prestolnicah se glasno zahteva strožje ukrepe. Danska celo želi začasno suspendirati pravico Madžarske do glasovanja v Svetu.
Nizozemska evroposlanka Raquel García Hermida-van der Walle (D66), ki je sodelovala pri letnem poročilu, izraža veliko zaskrbljenost: »Če vidite, kako države, kot je Madžarska, zanemarjajo pravno državo, se lahko dobro razumem, da se Evropska komisija ne počuti resno sprejeto. Priporočila za krepitev sodne veje oblasti in neodvisnih medijev tam gredo neposredno v drobilnik.«
V plenarni razpravi Evropskega parlamenta so številne skupine pozvale k dejanskim sankcijam proti trmaste madžarski premier Viktorji Orbánu. Med razpravo v Strasbourgu je bil vidno prisoten tudi župan Budimpešte, Gergely Karácsony. Kot proevropski kandidat se prihodnje leto na volitvah pomeril z vladajočo stranko Fidesz. Prejel je stoječe ovacije Evropskega parlamenta.
Poročilo vsebuje tudi kritične opombe o razmerah v drugih državah EU. V Romuniji ostajajo skrbi zaradi političnega pritiska na sodnike in medije. Na Malti ni bilo zadovoljivega napredka pri krepitvi pravne države, kljub prej danim obljubam. Slovaška prejme ostro kritiko zaradi nedavnih sprememb zakonov, ki lahko spodkopavajo neodvisnost sodnikov. Češka ostaja zadaj glede preglednosti pri imenovanjih v pravosodju.
Evropska komisija ugotavlja, da nekatere države ne le kršijo pravila EU, temveč tudi lastne zakone. To spodkopava medsebojno zaupanje znotraj Unije. Čeprav nekatere države dosegajo manjši napredek, ta po mnenju Bruslja pogosto ni zadosten za strukturne izboljšave.
Znotraj Evropske unije narašča delitev glede pristopa do držav, ki ogrožajo standarde pravne države. Medtem ko nekatere vlade zagovarjajo diplomacijo in dialog, druge zahtevajo strožje sankcije. Komisija poskuša usklajevati obe pristopi, vendar politično-upravna blokada okoli Madžarske ostaja ključna tema.
Kot odgovor na to Evropska komisija zdaj razmišlja o razširitvi svojega pristopa. Trenutno potekajo tudi priprave na razširitev obstoječega sistema »denar za reforme«, kjer bodo tudi druge države članice prejemale evropska sredstva šele, če bodo dokazno izvajale reforme na področju pravne države in demokracije.