V Evropskem parlamentu ne grozita glasovanju proti novi skupni kmetijski politiki le zelena in leva opozicija, temveč tudi največja možna manjšina socialdemokratske skupine S&D.
Po besedah nemške političarke SPD Marije Noichl bo skupina S&D le s čim manjšo možno večino „z bolečino v želodcu“ podprla novi skupni kmetijski politik.
Noichl je bila ena izmed spremljevalnih poročevalk Evropskega parlamenta, ki so konec junija s portugalskim predsedstvom dosegli začasen dogovor. Največji odpor so izražale kmečke organizacije in več držav EU, ki so nasprotovale „okoljskim obveznostim“ (Zeleni dogovor in pristop od kmeta do krožnika) komisarskih članov Fransa Timmermansa (podnebje in okolje), Stelle Kyriakides (zdravje in varnost hrane) ter Janusza Wojciechowskega (kmetijstvo in podeželje).
Promotion
Pregovarjalci Evropskega parlamenta bodo ta teden svoj dogovor predložili kmetijski komisiji AGRI v EP. Kasneje letos ga mora potrditi še celoten Evropski parlament. Že zdaj je znano, da tudi del liberalne skupine Renew novo predlagano kmetijsko politiko ocenjuje kot „nedovolj trajnostno“.
Pretekli teden pa je predsednica odbora za nadzor proračuna, nemška krščanska demokrata Monika Hohlmeier (EPP), dogovor označila za „poraz“. Po njenih besedah pogajalci EP niso uspeli končati prijateljskega kapitalizma in prikrivanja sredstev EU.
Hohlmeier je v pogovoru za Agrarzeitung kritizirala, da se subvencije EU še vedno delijo na podlagi hektarjev, zaradi česar 80 odstotkov prejme 20 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč, zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah EU.
Veliko kmetijskih sredstev ostaja pri blagajnikih in direktorjih kmetijskih zadrug, kolektivov, podjetij in ustanov. Tako ostaja močna lobistična mreža vplivnih upravljavcev, medtem ko velika sredstva EU ne pridejo neposredno k kmetom.
Hohlmeier (hči nekdanjega nemškega politika CSU Franza-Josefa Straussa) se s tem pridružuje kritiki kmetijskega komisarja Wojciechowskega in odbora AGRI. Tudi oni menijo, da bi moralo biti več sredstev namenjenih malim kmetom in ne velikim lastnikom zemljišč, vendar tega pogajalci EP niso mogli spremeniti v dogovoru s kmetijskimi ministri.
Že prej so se kmetijski ministri zadovoljili z novo kmetijsko politiko, ki bo odslej manj centralizirana v EU, saj bo večinoma oblikovana kot sklop nalog, prilagojenih posameznim državam. Takšni nacionalni strateški (kmetijski) načrti bodo vsako leto potrebovali odobritev Bruslja, vendar bodo za vsako državo ponujali več izjem.
Ker se o prenovi evropske kmetijske politike pogaja že več let, zdaj pa je – končno – na mizi dogovor med poročevalci in spremljevalnimi poročevalci EP (ki ga že podpirajo vsi 27 kmetijski ministri), ni pričakovati, da bo Evropski parlament dogovor blokiral. To bi namreč pomenilo, da bi se vse začelo znova. Še vedno pa je treba veliko vsebine pretvoriti v (pravno) dokončne besedila.
Bert-Jan Ruissen (SGP), edini nizozemski pogajalec na strani Evropskega parlamenta, kompromis imenuje „ambiciozen, a izvedljiv za kmeta“. Opozarja, da je predlog Timmermansa o obveznem 10-odstotnem počitku kmetijskih zemljišč znižan na 3 % z določenimi izjemami. „Ta paket ponuja dovolj prožnosti za države EU, da ostane izvedljiv za kmeta. Zdaj je naloga Nizozemske, da to dobro izvede.“
Tudi če poslanci iz treh največjih političnih skupin predloga ne podprejo, je vseeno za pričakovati dovolj podpore konservativnih, desnih in nacionalističnih opozicijskih skupin. Predvsem te so dobile, kar so želele: manj centralizirano politiko EU, več nacionalnih izjem, čim manj podnebnih omejitev in brez omejevanja izplačil.
Za zdaj še ni znano, kdaj bo dogovor za glasovanje predložen celotnemu plenarju Evropskega parlamenta.