Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska, Avstrija in Finska so jasno povedale, da je proračunski predlog Evropske komisije v višini skoraj 2 bilijona evrov za obdobje 2028–2034 zanje previsok. Brez občutnega znižanja grozijo, da ne bodo dali svojega soglasja. Nasproti temu stoji 17 drugih držav, med katerimi so Italija, Španija in Poljska, ki se zavzemajo proti prevelikim rezom.
Kmetijstvo
Razprava tako ni več samo o tem, koliko sme EU v prihodnjih sedmih letih porabiti. Vsaj toliko pomembno je, na kaj naj se denar nameni, kot so okrepitev gospodarstva in evropska obramba. Predvsem kmetijske subvencije in podpora regijam grozita, da bodo žrtve velikega prerazporejanja proračuna.
Skupna kmetijska politika je pomembna sporna točka. Komisija želi kmetijsko pomoč in regionalne izdatke vključiti v širše, manjše nacionalne in regionalne proračune. Nasprotniki se bojijo, da bi to oslabilo zaščito obstoječih tokov denarja za kmete in regije.
Promotion
Več za Obrambo
Šest držav zahteva več poudarka na evropski varnosti in obrambi, inovativnih podjetjih ter krepitvi evropske konkurenčnosti. Tako nastaja temeljni konflikt: financirati nove prioritete z znižanji obstoječih izdatkov ali zahtevati višje prispevke držav članic ali dvig davkov.
Tudi Evropski parlament zagovarja večje izdatke. To še ni dovolj za kompromis med 27 državami EU. Evropski parlament mora namreč na koncu soglašati, kar pa je zaradi političnega stanja zapleteno.
Poleg tega je parlament sam razdeljen glede zmanjšanja ali ukinitve kmetijskih subvencij. Politične skupine in parlamentarni odbori se razlikujejo v mnenjih o tem, ali naj kmetijska politika ostane samostojna ali postane del manjših nacionalnih skladov. Tako grozi, da se poleg spora med 27 vladami pojavi še drugi proračunski spor s parlamentom.