V vrhu Evropskega parlamenta je izbruhnil boj za oblast glede predsedovanja parlamentu. Za zdaj ni jasno, ali sedanji predsednik, italijanski socialdemokrat David Sassoli, noče odstopiti, ali pa nemški vodja krščansko-demokratske poslanske skupine Manfred Weber ne želi vmes prevzeti njegovega mesta.
Ob volitvah evropskih vrhovnih funkcij leta 2019 so se velike politične skupine dogovorile, da bodo socialdemokrati iz skupine S&D v prvi polovici petletnega mandata dali predsednika, krščanski demokrati iz EPP pa v drugi polovici.
V tem primeru bi Sassoli predsedoval prvo polovico, vsi pa so računali, da ga bo Weber vmes zamenjal. Ta zamenjava naj bi bila izvedena letos jeseni (novembra).
Na upravnem zboru evropske EPP v Berlinu, v sredo in četrtek, je Weber napovedal, da želi še naprej voditi krščansko-demokratsko (strankarsko) politiko v Evropi. Zato Weber po lastnih besedah noče ostati le vodja poslanske skupine v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, ampak želi tudi postati predsednik nadstrankarskega vodstva EPP. Tam namerava zamenjati proevropskega Poljaka Donalda Tuska, ki se bo prihodnje leto udeležil prihajajočih parlamentarnih volitev na Poljskem.
Weberjev odstop sproža v skupini EPP tekmo za alternativnega kandidata. Krščanski demokrati zdaj razmišljajo o drugih možnostih, med katerimi so že omenjena imena, kot so Španec Esteban González Pons, Nizozemka Esther de Lange ali Maltežanka Roberta Metsola. Veliko evropskih poslancev si želi kot predsednico Evropskega parlamenta žensko politijko.
Drugi poslanski skupini v EP so na napoved EPP, da je sprožila postopek za volitev novega predsednika EP, ogorčene. Nekateri poslanci očitajo EPP »lajšnjo po oblasti«, saj to mesto nekako »zasegajo«, čeprav za to potrebujejo tudi glasove drugih politikov.
Poleg tega to po mnenju socialdemokratov pomeni žalitev, saj niso vztrajali na pričakovanju, da Sassoli najprej tudi uradno sporoči, da bo res odstopil vmes, tako kot je bilo prej dogovorjeno. Socialdemokrati tudi namigujejo, da si Weber želi ohraniti proste roke za morebitno ministersko mesto v Nemčiji.
V anketah za volitve v zvezni parlament, ki bodo konec tega meseca, CDU/CSU ne kaže dobro, zato ni jasno, ali bo ta tradicionalna nemška stranka sploh lahko zašla v novo koalicijsko vlado. Glede na razdrobljenost nemških volivcev bo potrebna trostranska koalicija za večino v Bundestagu, za katero so v številkah primerne pet strank.