Predsednica Ursula von der Leyen očitno pripravlja temeljito finančno reformo EU, kar je razvidno iz (namerno) uhajanih bruseljskih dokumentov o naslednjem finančnem obdobju (2028–2034). V njih so povzeti učinki strukturnega poročila nekdanjega italijanskega premierja Draghija (»EU mora postati bolj konkurenčna in ekonomsko močnejša«) ter strateškega dialoga o kmetijstvu ('EU-subvencija od hektarjev k kmetijskim dohodkom, poseben sklad za trajnost').
Ti dve poročili se prištevata k letnim politično-upravnim postopkom za sprejetje letnega proračuna (2025) in povezane večletne projekcije. Pri tem velja, da si vsaka pet let nov oblikovana komisija lahko pogleda na večletni načrt vnaprej.
Ena od različic, ki se trenutno (na podlagi uradnih priprav) obravnava, je delno združevanje več kot 500 evropskih skladof za subvencije. Pri tem bi bili združeni med drugim veliki (regionalni) strukturani skladi, sklad za skupno kmetijsko politiko in sklad za razvoj podeželja.
Izplačila naj bi bila delno odvisna od političnega ustreznega vedenja posameznih držav članic (»reforme«). Bruselj namerava na mnogo več področjih uporabiti metodologijo, kot je že uporabljena pri nacionalnih strateških načrtih (NSP) za kmetijstvo. V dialognih priporočilih komisije Strohschneider se prav tako že zagovarja ukinitev različnih zavezujočih bruseljskih pravil.
Vodstvo EU očitno noče več izgubljati časa z »takšnimi nesmisli«. Bruselj bo prepustil veliko podrobnosti in nacionalne zadržke državam članicam, vendar želi izplačila uporabiti za vezavo držav članic EU na prednostne naloge, kot so »konkurenčnost«, »inovacije«, »odpornost« in »obrambna sposobnost«.
Po trenutno uhojenih dokumentih morajo bodoče kmetijske subvencije spodbujati ekološko kmetijstvo v državah članicah; za tem se verjetno skriva predpostavka, da bi sedanje skupne kmetijske politike subvencije večinoma prevzela predvidena pristopitev Ukrajine.
V poskusu Von der Leyen se bistveno manjši kmetijski sklad vrača k 27 državam EU in članice prejmejo več lastnih pristojnosti, da ta denar porabijo po nacionalni presoji, čeprav šele po odobritvi Bruslja.
Teoretično je še vedno možno, da bodo države članice EU proračunski paket Von der Leyen razdrobljale na več sto vseh postavk, kot je običajno. Evropski parlament pa lahko ob sprejetju večletnega proračuna (MFF) še vedno uvede različne pogoje.