Evropski parlament se upravlja proti manjšemu proračunu. Politiki EU želijo zadostna sredstva za nove prioritete, kot so varnost, obramba in konkurenčnost, brez rezov v obstoječe izdatke za kmetijstvo in regionalni razvoj. Parlament je vztrajal pri povišanju predlaganega proračuna za 10 odstotkov.
Novi davki
Posledično postaja financiranje vse bolj osrednja tema. Poleg prispevkov 27 držav članic EU se iščejo novi »lastni prihodki« (beri: davki) za EU. Ti bi morali evropski proračun narediti manj odvisen od neposrednih plačil iz nacionalnih proračunov.
Evropska komisija je predlagala več novih virov prihodkov. Med njimi so prihodki iz kazni za dušikove izpuste, elektronske odpadke, tobak in prispevek velikih podjetij. O teh načrtih pa med državami EU še ni dogovora.
Promotion
Nasprotniki
Še posebej Nemčija se opira predlogu Komisije v višini skoraj 2 bilijona evrov. Tudi Nizozemska, Avstrija, Danska in Finska sodijo med države, ki zahtevajo močne rezove. Švedska je prav tako uvrščena v to skupino. Govori se o znižanjih za več sto milijard evrov.
Ob tem pa si EU hkrati želi nameniti več sredstev za nove prioritete. Obramba, varnost in konkurenčnost so dobile pomembnejši položaj. To povečuje napetosti s tradicionalnimi velikimi izdatkovnimi postavkami, med katere spadajo kmetijstvo in regionalna pomoč. Tudi izdatki za podnebje morajo prejeti mesto v novi proračunski zasnovi.
Davek na digitalno
Evropski parlament je predlagal dodatne možnosti za nove prihodke. Omenja digitalni davek ter prihodke iz kriptovalut in spletnih iger na srečo. Predstavniki digitalnega davka ocenjujejo, da bi ta lahko prinesel znatne vsote. Nemčija pa dvomi, ali takšni novi prihodki lahko rešijo finančni problem.
Berlin načeloma ne nasprotuje novim lastnim prihodkom, dokler ti ne škodujejo konkurenčnosti. Po Nemški oceni pa EU s tem ne more preprečiti znatnih rezov na Komisijski predlog. Tako sta na trku dva pristopa: iskanje več prihodkov ali zmanjšanje celotnega proračuna.
Doseči soglasje
Prihodnja pogajanja morajo premostiti te nasprotja. Ne gre le za skoraj 2 bilijona evrov, temveč tudi za razdelitev med nove in obstoječe prioritete ter način, kako EU financira svoje izdatke. Za dokončni večletni finančni okvir morajo države članice in Evropski parlament na koncu doseči sporazum.