Pod vodstvom Ciper so države EU zdaj predstavile prvi proti-predlog, ki je približno 2 odstotka nižji od načrta Evropske komisije. To pomeni zmanjšanje za več kot 32 milijard evrov. S tem je jasno, da države EU želijo drugačno finančno usmeritev kot Komisija in Evropski parlament.
Opazno je, da naj bi predlagane prihranke prizadeli predvsem programi za konkurenčnost in zunanjo delovanje Evropske unije. Porabe za kmetijstvo in regionalni razvoj pa v veliki meri ostajajo nedotaknjene. Predvsem države, ki prejemajo veliko denarja iz kmetijskih in kohezijskih skladov, so močno zagovarjale ohranitev teh proračunov.
Kmetijski proračun
Promotion
Tako se znotraj Evropske unije še vedno jasno kaže politična ločnica. Ena skupina držav želi zaščititi podporo kmetijstvu in regijam, druga pa si prizadeva za manjši in bolj na nove prioritete usmerjen kmetijski proračun. Med drugim Nemčija in Nizozemska sodita med države, ki zagovarjajo varčnost pri izdatkih, a tudi sprejemata večmilijardne rezanje kmetijske politike.
Evropski parlament ima do načrtov za prihodnja leta povsem drugačen pogled. Politiki EU menijo, da Evropska unija pravzaprav potrebuje več finančnega prostora za uresničevanje svojih ciljev. Še posebej v zadnjih letih ima Bruselj velike načrte za večjo avtonomijo na področju svetovne trgovine in obrambe. Zato se upirajo znižanju proračuna in vztrajajo pri znižanju kmetijskih skladov.
Novi prihodki
Poleg razprave o izdatkih poteka tudi ostra razprava o prihodkih Evropske unije. Evropska komisija želi odpreti nove vire prihodkov za financiranje proračuna. Za to so bili podani različni predlogi, ki pa naletijo na velik odpor različnih držav EU.
Pregovori o tako imenovanih “lastnih sredstvih” so zaradi velikih razlik med nacionalnimi vladami trenutno zastali. Veliko držav se boji, da bodo nove evropske dajatve škodovale nacionalnim prihodkom ali povzročile dodatno breme za podjetja in državljane. Zato je Bruselj te države prosil, naj same predstavijo predloge za nove prihodke.
Stave in igre na srečo
Medtem Evropski parlament skuša predstaviti nove možnosti. Med drugim raziskujejo uvedbo davka na spletne igre na srečo in dajatve za svetovna tehnološka podjetja. Posebno pozornost prejema evropski davek na igre na srečo. Po izračunih bi ta dajatev lahko prinesla približno 13 milijard evrov v celotnem sedemletnem proračunskem obdobju.
Ali bodo takšni načrti uresničeni, še ni gotovo. Za nove evropske davke je potrebno soglasje vseh držav članic. Ker so nekatere države že izrazile kritičen pristop, obetajo se pogajanja o evropskem proračunu (kot že prej) dolgotrajen in zahteven proces.