Evropski komisar za okolje Virginius Sinkevicius meni, da morata volkovi in kmetijstvo sobivati. Ne meni, da bi morali ponovno odpreti lov na volkove. Po njegovem mnenju je treba poudarek dati zaščiti pašnih živali z nameščanjem ograj ter gradnjo nočnih zatočišč in hlevov.
Napadi volkov na ovce, koze in govedo po vsej Evropi že desetletja vztrajno naraščajo. Trenutno je po vsej Evropi registriranih več kot 17.000 volkov. Sinkevicius je v ponedeljek v Bruslju poudaril, da evropske direktive o habitatih ni treba spreminjati, da bi nadzorovali populacijo volkov.
Države EU že imajo možnost dovoliti odstrel problematičnih volkov kot izjemo. Nekatere države članice EU so že uporabile možnost izjem v EU direktivi o habitatih. V tej različici konvencije iz Berna („rdeči seznam“) velja volk za enega najbolj zaščitenih živali.
Avstrija je zagovarjala, da je treba zastarelo direktivo o varstvu prvič po 30 letih revidirati, kar je na ponedeljkovi seji Odbora za kmetijstvo v Bruslju podprlo 16 držav članic EU. Pozvale so tudi k enotnemu spremljanju volkov po vsej Evropi; trenutno to vsaka država izvaja samostojno.
Gorate in gozdnate države EU so Evropsko komisijo prosile, naj volkove uvrsti v nižji razred zaščite, podobno kot nečlanica EU Švica. Komisar za okolje Sinkevicius je opozoril, da EU ne more spreminjati konvencije iz Berna, lahko pa oblikuje lastna pravila izvajanja. Po njegovih besedah ta že omogočajo odstrel problematičnih volkov.
Vendar pa 16 držav EU ne želi dovoljenja za naknadni odstrel posameznega volka, temveč želi s predhodnimi dovoljenji za lov lahko upravljati velikost volčjih tropov.
Zahtevale so tudi več finančne podpore za že obstoječi sistem odškodnin, ki v osnovi zagotavlja povračila škode. Obstaja tudi omejena subvencija za postavitev ograj in zapor, vendar ne za stalni nadzor. Prihodnja skupna kmetijska politika (SKP) podpira takšne ukrepe in financira 100 odstotkov naložb, poroča Bruselj.