Voditelji držav so prejšnji teden že v velikem delu odprli pot za to. Večina držav EU je pripravljena odobriti Mercosur pogodbo, če bodo zagotovljene zadostne garancije za evropsko kmetijstvo. To lahko Luksemburg postane trenutek, ko se gospodarska nuja in politična realnost srečata – hkrati pa se lahko določi tudi smer nove evropske kmetijske politike za prihodnja leta.
Zaradi ruske vojne proti Ukrajini in ameriške trgovinske tarife si EU prizadeva za novo trgovinsko strategijo, pri kateri pritožbe kmetijskega sektorja niso več edini ključni dejavnik. Po trditvah evropskih krogov sporazum z Mercosurjem ni zgolj gospodarski, temveč tudi strateški korak v svetu, kjer se trgovinski odnosi hitro spreminjajo.
Evropska komisija želi sporazum z Mercosurjem zaključiti letos. Pogodba naj bi ustvarila eno največjih prostotrgovinskih con na svetu z odpravo velikega dela uvoznih dajatev. Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je prejšnji teden med obiskom v São Paulu povedal, da je še vedno mogoče sporazum decembra podpisati, če bosta Evropski parlament in Svet proces pospešila.
Hansen je opozoril tudi, da mora nov zaščitni mehanizem varovati evropske kmete pred nenadnimi padci cen kmetijskih pridelkov. Po njegovih besedah naj bi bila brazilska vlada z omenjenim nezadovoljna, a EU to šteje kot pogoj za podpis pogodbe.
Med posvetom v Luksemburgu bo tudi vprašanje, kako se lahko kmetijski sektor v prihodnjih letih prilagodi spreminjajočim se tržnim razmeram. Vojna v Ukrajini in ameriška trgovinska vojna sta jasno pokazali, da EU želi manj odvisnosti od nekaj velikih trgovinskih blokov.
Dansko predsedstvo skuša pogovor o reformi skupne kmetijske politike združiti z novimi trgovinskimi sporazumi, medtem ko kmetijske organizacije bojijo dodatne obremenitve zaradi okoljskih predpisov.