Evropska komisija želi posodobiti in poenostaviti pravila za pripravo letnih proračunov držav EU. S tem bi lahko znova razpravljali tudi o višini njihovih letnih prispevkov EU. Zlasti evropska proračunska pravila v tako imenovanem Sporazumu o stabilnosti in rasti so preveč kompleksna.
Po besedah evropskega komisarja Paola Gentilonija (ekonomija) je trenutna gospodarska situacija v državah EU drugačna kot pred desetimi leti. Stabilnost ostaja najpomembnejši cilj, vendar so nujni ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in potreben je začetek ogromnih naložb za obvladovanje podnebnih sprememb, je dejal Gentiloni.
Obstoječa proračunska pravila med drugim določajo, da primanjkljaj proračuna države v evroobmočju ne sme presegati 3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), državni dolg pa največ 60 odstotkov BDP. Če se država EU tega ne drži, se druge države vključijo, saj lahko preveliki primanjkljaji v eni državi povzročijo pritisk na valutni tečaj evra, zaradi česar lahko trpijo tudi druge države EU. Poleg tega lahko države, ki se znajdejo v slabših gospodarskih razmerah, v določenih primerih zahtevajo finančno pomoč iz skladov EU.
Najava študije o novih ekonomskih kriterijih za proračune EU sovpada s posebno vrhovno konferenco EU, ki jo bo čez dva tedna v Bruslju sklical predsednik EU Charles Michel o večletnem proračunu EU. Voditelji in ministri držav EU so razdeljeni glede maksimalne višine izdatkov EU, saj nočejo ali želijo le malo povečati svoje letne nacionalne prispevke.
Zato Komisija vabi zainteresirane strani, med katerimi so tudi druge evropske institucije, nacionalni organi, socialni partnerji in akademski svet, da v razpravi izrazijo svoje mnenje o tem, kako sistem gospodarskega nadzora in kontrole izboljšati. Najkasneje do konca leta želi Evropska komisija skleniti nove dogovore.
Večina držav EU zagovarja poenostavitev proračunskih pravil, vendar so finančni ministri EU zelo razdeljeni glede pristopa k temu. Trenutna pravila dobro delujejo pri zmanjševanju primanjkljajev proračuna, kot je bilo nedavno videti v Italiji in Grčiji, a ne pomagajo znižati presežkov v drugih državah EU. Še posebej naj bi Nizozemska po mnenju nekaterih držav več svojih prihrankov in rezerv namembno usmerila v podporo šibkejšim državam EU.
Nizozemski minister Wopke Hoekstra je pred tem zagovarjal, da morajo evropska pravila zagotavljati vzdržne javne finance. Pred tem je v Bruslju že pojasnil, da nizozemske 'rezerve', ki jih izračunava EU, dajejo popačeno sliko, ker Bruselj upošteva tudi sredstva pokojninskih skladov.
V številnih državah EU so prihodki in premoženje pokojnin vezani na davčni sistem, zaradi česar lahko države bolj ali manj uravnavajo pokojninske sklade. Na Nizozemskem pa so pokojninski skladi v lasti delodajalcev in zaposlenih, ne države, zato pokojninske rezerve niso nacionalna rezerva.