Komisija je predlagala, da morajo biti tla v celotni EU v dobrem stanju v roku 25 let. To ne bo zavezujoča direktiva, vendar bo zahtevala pogostejša merjenja kakovosti tal. S tem se večina držav strinja, a pravijo tudi, da je stanje tal tako raznoliko in spremenljivo, da ni mogoče določiti enega samega kriterija, kaj je »onesnažena« zemlja.
Tudi še ni jasno, katere kriterije bo Bruselj uporabil za odločitev, ali je potrebno »očistiti« onesnažena tla in kdo bo za to plačal. Rezultati vzorcev tal naj bi bili shranjeni v javni register, kjer lahko sosedje in državljani vložijo zahteve za odškodnino proti povzročiteljem.
Po mnenju Bruslja se lahko sistem registra tal in izjav o čistosti tal združi tudi s subvencijami za lastnike zemljišč, kmete in vrtnarje. EU ima več kot 3 milijone znanih onesnaženih območij, medtem ko v zadnjih letih v vseh državah članicah ni bilo izvedenih intenzivnih preiskav tal. Nizozemska ima približno 250.000 območij, ki bi lahko bila močno onesnažena.
Čeprav Nizozemska načeloma podpira predlog, vlada v naši državi opozarja na praktične posledice. Prav tako bi bila označitev neustreznih tal z etiketami »nerazumljiva«, kot je vlada že sporočila v primeru poslanskega pisma.
Naravovarstvene organizacije so Evropsko komisijo pozvale, naj že zdaj določi zavezujoče cilje za preprečevanje nadaljnje erozije tal. Okoljski komisar Virginius Sinkevicius pa je povedal, da Bruselj najprej želi preprečiti nadaljnje poslabšanje kakovosti tal; šele nato bodo sledili ukrepi za sanacijo in izboljšave.