Evropska komisija ne bo ugodila pozivu Nizozemske in enajstih drugih držav EU, da se kriteriji za prosto gnezdeča jajca začasno sprostijo. Zaradi ukrepa zadrževanja perutnine zaradi ptičje gripe je namreč perutnina v mnogih državah že 16 tednov zaprta v hlevih.
Posledično njihova jajca več ne izpolnjujejo meril za označevanje kot prosto gnezdeča jajca. EU pa bo na dolgi rok delala na razvoju cepiva proti ptičji gripi.
Veliko ministrov za kmetijstvo se je strinjalo z nizozemskim ministrom Henk Staghouwerjem, da ptičja gripa vedno pogosteje izbruhne in traja vedno daljše obdobje. Po mnenju nekaterih strokovnjakov gre za najslabšo epidemijo v mnogih letih. Zaradi izgube označbe prosto gnezdečih jajc trpijo prihodki trgovine z jajci in perutninskega sektorja.
Minister Staghouwer je poudaril, da sprostitev 16-tedenskega roka ne bi vplivala na dobrobit živali. Nekateri ministri so vseeno opozorili na tveganje, da bi potrošniki izgubili zaupanje v certifikat, če ne bodo spoštovani kriteriji o dobrobiti živali.
Kmetijski komisar Janusz Wojciechowski je povedal, da je komisarka Kyriakides pristojna za kriterije trženja živil, ki jih ni mogoče enostavno opustiti. Za to je vsaj potrebna znanstvena utemeljitev. Nekateri ministri so predlagali, da bi preureditev hlevov lahko povzročila novo obliko prostega izpusta, a bi bilo tudi v tem primeru treba prilagoditi tržne predpise.
V Bruslju bodo izkoristili rezultate dveh poskusov cepljenja, ki jih je pred nekaj tedni začela Francija. To pa je tema za daljše časovno obdobje.