Voditelji 27 držav članic EU niso uspeli doseči dogovora o evropskem večletnem proračunu za obdobje 2028–2034 med dvodnevnim vrhom v Bruslju. Za prekinitev zastoja je predvideno dodatno zasedanje 26. novembra.
Predsednik Evropskega sveta António Costa bo moral takrat predložiti prilagojen predlog. V prihodnjih tednih bo posvetoval z Evropsko komisijo in posameznimi vladami glede morebitnih varčevanj in novih virov prihodkov. Costa si želi doseči dogovor pred božičem, a nekateri voditelji dvomijo, ali je to izvedljivo.
Več varčevanja
Trenutni kompromisni predlog irskega predsedovanja EU predvideva približno 160 milijard evrov manj izdatkov, kot jih je prvotno predlagala Evropska komisija. To pa ni dovolj za Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko, Dansko in Finsko. Po njihovem mnenju mora EU še naprej omejevati izdatke, saj so tudi državni proračuni močno pod finančnim pritiskom.
Promotion
Zlasti nemški zvezni kancler Friedrich Merz vztraja pri nadaljnjih varčevanjih. Predlagane evropske izdatke ocenjuje za previsoke in želi, da se Bruselj bolj osredotoči na konkurenčnost in obrambo. Nasprotno so države, ki želijo preprečiti zmanjševanje obstoječih evropskih podpornih programov.
Skupina šestnajstih držav članic nasprotuje zmanjšanju kmetijskih subvencij in finančne pomoči revnejšim regijam. Bojijo se, da bo za financiranje novih (gospodarskih in vojaških) prioritet treba žrtvovati te tradicionalne evropske izdatke. Tako ne trčijo le interesi bogatejših in revnejših držav članic, temveč tudi različna stališča glede prihodnjih nalog EU.
Nove dajatve
Predsednik Sveta Costa poskuša premagati nasprotja s predlogom novih evropskih prihodkov (beri: davkov). Razmišlja se o dajatvah na tobak, elektronske odpadke in emisije CO₂. Omenjajo se tudi davki na velike tehnološke družbe, kriptovalute in igralniško industrijo. Z dodatnimi prihodki bi nacionalne vlade manj prispevale v skupni proračun.
Tudi glede tega pa obstaja velika razdeljenost. Francija nove evropske prihodke vidi kot nujni pogoj za dosego proračunskega dogovora. Švedska dvomi o njihovi koristnosti, belgijski premier Bart De Wever pa opozarja, da novi davki niso čudežno zdravilo. Poleg tega morajo vse 27 držav članic posamezno soglašati s takimi ukrepi.
Evropski parlament
Tudi Evropski parlament se postavlja proti drastičnim varčevanjem. Predsednica parlamenta Roberta Metsola meni, da voditelji držav ne morejo neprestano oblikovati novih evropskih ambicij in hkrati zmanjševati potrebna finančna sredstva. Še posebej opozarja pred varčevanji na področjih obrambe, znanstvenih raziskav, infrastrukture in zaščite pred naravnimi nesrečami. Brez zadostnih finančnih sredstev grozi parlament, da bo novi proračun zavrnil.
Volitve
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen opozarja tudi, da irski predlog za polovico zmanjša finančni manevrski prostor za nepričakovane krize. Po njenih besedah se je EU v zadnjih letih pravzaprav naučila, kako pomembne so takšne rezerve. Pogajanja dodatno otežujejo volitve letos jeseni v Španiji in prihodnje leto v Franciji, Italiji in Poljski. Še posebej francoski predsednik Emmanuel Macron zato vztraja pri dogovoru pred koncem tega leta.