Okoljske organizacije in združenja potrošnikov zato naslavljajo Evropsko sodišče. Zadeva se dotika milijonov potrošnikov, proizvajalcev in držav EU, ki že zagovarjajo jasnejše informacije na sprednji strani embalaže.
Več let je veljala prehranska nalepka po celotni EU kot steber strategije Kmetijsko-do-mize. Ideja je bila ponuditi potrošnikom zanesljive prehranske informacije na prvi pogled in tako spodbuditi bolj zdrave prehranske odločitve. Medtem pa je bil predlog brez javne razlage ustavljen. To vzbuja sume o motivih za spremembo smeri in o vplivu interesnih skupin na postopek odločanja.
Jedro konflikta je preglednost. Organizacije so zahtevale dostop do ocene učinkov, presoje notranjega nadzora in zapisnikov sestankov. Evropska komisija je zavrnila s pojasnilom, da bi tudi delno javno objavljanje oslabilo tekoči postopek odločanja. Ravno ta argument naredi zadevo politično in pravno občutljivo.
Evropski varuh človekovih pravic je pregledal zavrnitev in sklenil, da pojasnilo ni zadostno. Ta presoja krepi zahteve vlagateljev. Zadevo so zdaj predložili Evropskemu sodišču z namenom: pridobiti dostop do dokumentov, ki naj bi osvetlili razloge, zakaj je Nutri-Score zastal, in kako je bila sprejeta ta odločitev.
Medtem ko obvezna uvedba po vsej EU do zdaj ni bila sprejeta, je več držav EU v različnih stopnjah že izbralo uvedbo tega francoskega modela. To povečuje pritisk na Bruselj, da pojasni, zakaj ni popolne uskladitve po EU ter zakaj so dokumenti v zvezi s tem za zdaj zaprti. Ta pomanjkanje jasnosti krepi vtis odločanja za zaprtimi vrati.