Proizvodnja mesa v klavnicah v Združenih državah Amerike se je skoraj popolnoma obnovila. Po mesečni raziskavi kmetijskih dejavnosti je bila predelava mesa v maju na 95 odstotkih povprečja. Po izbruhu pandemije koronavirusa aprila je ta upadla na 40 odstotkov, saj je moral 'bolehen kader' v številnih klavnicah in mesnopredelovalnih podjetjih ostati doma, poroča SF Successful Farming.
Nekatere največje klavnice za govedo in svinjino so bile začasno zaprte, kar je zmanjšalo dotok mesa v supermarkete. Nekateri trgovski verigi so omejili nakupe strank. "Težave v mesnopredelovalnih obratih še niso mimo, čeprav so večina obratov že spet v obratovanju," pravi ekonomist Joe Glauber iz raziskovalnega inštituta IFPRI. "Če bo to v prihodnjih mesecih pomenilo manjšo proizvodnjo mesa, bodo cene mesa ostale višje kot lani, vendar verjetno nekoliko nižje od trenutnih vrhov."
Hitrejše kot pričakovano okrevanje proizvodnje mesa je skoraj izničilo vpliv pandemije koronavirusa na ameriške zaloge mesa, je v četrtek s ponosom sporočila ameriška vlada.
Ministrstvo za kmetijstvo je ocenilo, da bodo Američani letos povprečno zaužili 220,2 funta rdečega mesa in perutnine, kar je več kot pol funta na dan. Poraba govejega mesa naj bi predstavljala dve tretjini rasti. Prav tako naj bi se povečala proizvodnja svinjine in mesa perutnine.
Pri 220,2 funtih bi bila poraba mesa na prebivalca le za en odstotek nižja kot lani. S tem se končuje petletno obdobje postopnih naraščanj. Vendar je to skoraj sedem funtov več na osebo kot je USDA pred mesecem dni ocenilo v mesečni raziskavi WASDE.
Raziskovalci so glede razmer v kmetijstvu in vrtnarstvu v ZDA bolj pesimistični, ne toliko glede proizvodnje, temveč predvsem glede gibanja cen. V mesni industriji so oblasti lahko delno zajezile pandemijo, saj se začasno zaposleni zbirajo na nekaj sto delovnih mestih. Pri žetvi koruze in žitaric ter obiranju bombaža, grozdja in paradižnika pa gre za deset tisoče manjših delovnih mest.
Na podeželju še vedno obstaja strah zaradi vztrajanja pandemije koronavirusa, saj se zdaj več deset tisoč sezonskih delavcev po žetvi bombaža na jugu seli k žetvi žitaric na srednjem zahodu.
Analitiki USDA so tretji mesec zapored znižali oceno ameriškega izvoza soje na 1,65 milijarde bušl, zaradi večje konkurence Južne Amerike. Pričakujejo okrevanje v novem trgovinskem letu na 2,05 milijarde bušl, kar je raven pred trgovinsko vojno s Kitajsko.
USDA je tudi sporočila, da bosta letos pridelka koruze in soje dosegla najnižje cene na kmetijski kmetiji v zadnjih 14 letih. Pridelava žitaric naj bi dosegla rekordnih 16 milijard bušlov, proizvodnja soje pa 4,125 milijarde bušlov, kar bi bilo četrto največje doslej.