Sprva je ukrajinska politika načrtovala odprodajo tega uvoza šele do leta 2040, vendar je daljše odlašanje razveljavilo sodišče na Dunaju. Zdaj se govori o zmanjšanju uvoza do leta 2027.
Kljub geopolitičnim napetostim ostaja dovod ruskega plina v Evropo, zlasti v države kot je Avstrija, večinoma nezažrtvovan. A nedavni dogodki na bojišču in boj za nadzor nad ključno plinsko infrastrukturo so še bolj zaostrili razpravo o energetski varnosti v Evropi.
V preteklem tednu je ukrajinska vojska naredila pomemben korak z zavzetjem ruskega plinskega distribuirnega postroja v regiji Kursk. Ta postroj se nahaja na zadnji in edini še vedno delujoči ruski plinovodni cevi, ki prek ukrajinskega ozemlja prenaša plin v Zahodno Evropo.
Trenutno je distribuirni postroj v Sudži edina točka, skozi katero ruski plin Ukrajini vstopa za transport do evropskih kupcev. Ta operacija predstavlja pomemben preobrat v vojni in je dodatno zaostrila zaskrbljenost glede oskrbe s plinom v državah, kot sta Avstrija in Madžarska, ki sta za svojo energetsko oskrbo skoraj povsem odvisni od Rusije.
Čeprav je situacija napeta, sta se Ukrajina in Rusija očitno neformalno dogovorili za obratovanje plinskega distribuirnega postroja kljub sovražnostim. Ta odločitev se zdi motivirana z medsebojno odvisnostjo od izvoza in prihodkov iz plina, hkrati pa poudarja ranljivost evropske energetske oskrbe.
Za Avstrijo, ki je v letu 2022 še vedno črpala 80 % svojega plina iz Rusije, je zmanjšanje te odvisnosti ogromna preizkušnja. Avstrijska vlada, pod vodstvom (odstopajoče) vijolično-zelene koalicije, je izrecno zapisala, da mora država čim prej prenehati uvažati ruski plin. Analitiki opozarjajo, da to prinaša znatna tveganja, saj bo država morala pospešiti prehod na pridobivanje trajnostne sončne in vetrne energije.