Rezultat kaže veliko podobnosti z nedavnimi volitvami na Nizozemskem, v Franciji in vzhodni Nemčiji, kjer so iz volilnih skrinjic največji izšli skrajno desni protimigrantski stranki.
Proruska stranka FPÖ je podvojila svojo podporo volivcev na 29 odstotkov (v primerjavi s pred petimi leti), medtem ko je ÖVP izgubila četrtino svoje podpore in dosegla 26,3 odstotka. Na kmetijskem podeželju je ÖVP ostala za odstotek večja od protievropske stranke Herberta Kickla.
Socialdemokratska opozicijska stranka SPÖ je dosegla nekaj več kot 20 odstotkov, medtem ko se je podpora Zelenim skoraj prepolovila na nekaj več kot 8 odstotkov, liberalna stranka NEOS pa je ostala približno pri 10 odstotkih.
Konservativni zvezni kancler Karl Nehammer (ÖVP) je pozval predsednika Von der Bellna (Zeleni), naj zdaj skrajno desni Svobodarski stranki (FPÖ) da nalogo oblikovanja koalicije. Vse avstrijske stranke so povedale, da v nobenem primeru ne želijo, da sporni predsednik stranke Kickl postane kancler.
Ali se tak odklon nanaša le na osebo Kickl ali na celotno FPÖ, bo še treba videti. Nekateri voditelji ÖVP so namignili, da je mogoče koalicijo pod vodstvom drugega voditelja FPÖ. V tem primeru se postavlja primerjava s situacijo na Nizozemskem, kjer je največja stranka sicer lahko oblikovala koalicijo, vendar sporni vodja stranke Geert Wilders ni smel postati premier.
Ker bodo pozneje ta mesec in naslednji mesec regionalne volitve v dveh avstrijskih zveznih deželah, kjer vlada koalicija ÖVP, so nekateri v stranki previdni, da FPÖ ne zavrnejo prehitro, iz strahu pred izgubo podpore. V teoriji je mogoče tudi, da FPÖ sicer tvori največjo poslansko skupino, vendar po neuspelem poskusu oblikovanja koalicije nastane tri-strankarska koalicija ÖVP in SPÖ skupaj z manjšimi liberalci ali Zelenimi.
Za avstrijski kmetijski sektor je pričakovati, da bo ta "zasuk v desno" vsekakor vodil do razvoja močnejše protievropske politike. Pri tem bo, kot tudi na Nizozemskem, vprašanje, v kolikšni meri se bo Avstrija lahko izognila podrobnim okvirjem in smernicam evropske kmetijske in podnebne politike. Običajno se stvari ne odvijajo tako radikalno, in običajno temu predhodijo večletni postopki.