Že vrsto let kmetje v Angliji in Walesu uporabljajo usedline iz čistilnih naprav za obogatitev svojih polj in travnikov. Ta material je cenejši od umetnih gnojil in pesticidov, zato je privlačna alternativa v času naraščajočih stroškov. Letno gre za milijone ton, ki jih razpršijo po podeželju.
V teh ostankih so bile zaznane znatne količine kemikalij, med drugim težke kovine, mikroplastika in tako imenovani PFAS, znani po svoji trdovratnosti. Te snovi ne izginejo same od sebe iz okolja, temveč se kopičijo v tleh in lahko prek pridelkov pridejo v prehransko verigo.
Velik problem je, da onesnaženje ni omejeno le na kmetijska zemljišča. Zaradi dežja in izpiranja te snovi dosežejo tudi površinske vode. Raziskave kažejo, da so reke in potoki vedno bolj obremenjeni z ostanki teh snovi, kar dodatno poslabšuje že obstoječe onesnaženje voda.
Zdravniki in okoljske organizacije opozarjajo, da so posledice za javno zdravje lahko hude. Opozarjajo na povezave med dolgotrajno izpostavljenostjo PFAS in zdravstvenimi težavami, vključno z določenimi vrstami raka. Prav tako izpostavljajo, da trenutna politika pomeni obsežen eksperiment, pri katerem tveganja niso dovolj raziskana.
Britanski kmetje branijo svojo izbiro z navedbo ekonomske realnosti. Za številna kmetijska podjetja je poceni komunalni mulj edini dostopen način, da ohranijo zemljo produktivno. Poudarjajo, da je uporaba uradno dovoljena in da delujejo v okviru obstoječih pravil. Hkrati nekateri kmetje priznavajo, da so odvisni od sistema, katerega dolgoročne posledice bodo jasne šele z časom.
Britanska vlada je do sedaj odgovorila na naraščajočo kritiko. Napovedani so načrti za zaostritev pravil glede uporabe komunalnega mulja. To vključuje strožje kontrole sestave, bolj intenzivno spremljanje posledic in morebitno prepoved določenih škodljivih snovi.