Na Danskem so se vlada in kmetijski sindikati dogovorili o znatnem zmanjšanju onesnaževanja zraka. Do leta 2030 naj bi se izpusti ogljikovega dioksida z 15 milijonov ton skoraj prepolovili na 8 milijonov ton.
Večji del (1 milijon ton) bo dosežen z opustitvijo proizvodnje na približno 100.000 hektarih mokrega obalnega območja, ki je doslej bilo izsuševano, v prihodnje pa ne bo več. Skupaj z obsežnim zaraščanjem in kmetijstvom se pričakuje zmanjšanje emisij za malo manj kot milijon ton ogljikovega dioksida.
Danske oblasti so na zemljevidih označile območja, kjer so zmanjšanja emisij najbolj učinkovita. V praksi se kmet pri vladi pozanima, ali je njegova zemlja primerna, in se dogovori o njeni uporabi. Polja pod pogodbo morajo biti upravljana na naraven način. To pomeni, da jim ni dovoljeno več črpati vode in tudi v sušnih letih ni dovoljena pridelava.
zahteve zelene preobrazbe niso izhajale od danske vlade, temveč so ukrepe sami določili kmetijski sindikati. „Prevzeli smo odgovornost za ukrepanje, da bodo doseženi cilji zmanjšanja izpustov. Politiki pa so odgovorni, da zagotovijo finančna sredstva,“ je pred kratkim povedal Jan Laustsen, direktor Danskega kmetijsko-živilski svet.
V danskem kmetijstvu so že vedeli, da bodo uvedeni strogi ukrepi in prisile za zajezitev izpustov, zato je bil dogovor na osnovi lastnih meril boljša in trajnejša možnost. Za zdaj temelji sistem na prostovoljnosti, vendar še ni jasno, kakšno bo nadomestilo za kmeta.
„Kmetje so negotovi in skeptični glede vrste dogovora, ki ga bodo podpisali, in kaj to pomeni na dolgi rok,“ pojasnjuje Laustsen. Doslej je bilo zato sklenjenih le malo dogovorov. Prav tako je treba še rešiti vprašanje, kako bo možno obdavčiti morebitna nadomestila.
100.000 hektarjev predstavlja le 3-4 odstotke kmetijskih površin Danske. „Obstaja tveganje, da zmanjšanje na teh 100.000 hektarjih ne bo doseženo prostovoljno. Takrat bodo na mizo prišli prisilni ukrepi,“ opozarja Laustsen.
Laustsen poudarja, da dokler potekajo posvetovanja in se lahko rešijo zadeve glede davkov in nadomestil, je zmanjšanje na 100.000 hektarjev dosegljivo. „Kmetje razumejo, da je treba storiti veliko za dosego podnebnih in okoljskih ciljev,“ pove o razpoloženju med kmeti.
„Nihče ne daje rad svoje zemlje, vendar bi bilo, če se to zgodi prostovoljno in skupaj, to velik korak naprej.“