Evropska komisija za zdaj ne bo odobrila lani sklenjenega investicijskega sporazuma s Kitajsko. Pekingu in EU so dolga leta pogajali o vzajemnem dostopu do svojih trgov, a vse več držav članic EU začne spreminjati svoje stališče.
Kitajski konglomerati z njihovo širjenjem in praksami dumpingiranja že prevzemajo cele industrijske panoge, kot denimo v elektroniki. Globalna koronakriza je pokazala, da si države morajo zagotoviti več samooskrbe in biti manj odvisne od uvoza „iz drugega konca sveta“.
Razmerje s Kitajsko je trenutno preveč zakislo, pravi evropski komisar Valdis Dombrovskis. „V določenem smislu smo politično približevanje s strani Evropske komisije ustavili,“ je dejal Dombrovskis, eden od podpredsednikov Komisije.
Evropski parlament (EP), ki mora sporazum še potrditi, je pred kratkim sporočil, da ga lahko Komisija za zdaj pozabi. EP je bil sporazumu že prej kritičen, a so nedavne kitajske sankcije proti petim evropskim poslancem povzročile še večji odpor. Dokler Kitajska ne prekliče teh kazenskih ukrepov, EP ne bo ratificiral sporazuma.
V sporazumu je zapisano, da bi morale evropska podjetja dobiti boljši dostop do kitajskega trga. Prav tako so dogovorjeni postopki za pošteno konkurenco med kitajskimi in evropskimi podjetji. Kitajska je denimo delno odvisna od uvoza mlečnih in mesnih izdelkov iz držav EU.
Kitajska je v manj kot petnajstih letih skoraj v celoti prevzela cvetočo evropsko industrijo sončnih celic. Če želi kdo kupiti sončne celice, se skoraj ne more izogniti Kitajski. Država obvladuje približno 80 odstotkov svetovnega trga.
Tudi v jeklarski industriji Kitajci izvažajo svoje kovine po nizkih cenah. Tako nizke stroške proizvodnje dosegajo, ker uporabljajo zelo malo okoljskih standardov in imajo skoraj nobene socialne delavske pravice.