Sporno zakonsko predlog je dovoljeval ponovno uporabo acetamiprida, kemičnega pesticida, ki je bil v Franciji prej prepovedan zaradi morebitnih tveganj za čebele in biotsko raznovrstnost. Ta ukrep je bil del širšega zakona, ki je moral zmanjšati upravne obremenitve za kmete, vendar je prav ponovna uvedba tega insekticida sprožila močne družbene in politične polemike.
Pristaši, med katerimi je bilo veliko kmetijskih organizacij, so načrte pozdravili. Izpostavili so, da je acetamiprid alternativa močnejšim sredstvom in nujen za boj proti škodljivcem v pridelavi hrane. Nasprotniki, med drugim okoljske organizacije, so opozarjali na ekološke nevarnosti in govorili o koraku nazaj pri varstvu okolja.
Zakon je predlagal konservativni senator in je bil prej potrjen v francoskem parlamentu. A odločitev, da se acetamiprid ponovno dovoli, je naletela na močan odpor. Sledi ljudska akcija, ki je dobila široko podporo in jo je v manj kot dveh tednih podpisalo več milijonov Francozov, kar je izjemno za peticijo te velikosti.
Končna blokada ni prišla neposredno iz senata, temveč iz Ustavnega sveta, ki je izjavo o acetamipridu razglasil za neveljavno. Svet je ocenil, da zakon na tem mestu ni skladen z francosko ustavo, kar je pravno onemogočilo ponovno uvedbo. Senat je to odločitev priznal in jo upošteval.
Čeprav je ostali del zakona – z ukrepi za administrativno poenostavitev v kmetijstvu – ostal v veljavi, pa je odstranjevanje besedila o pesticidih veljalo za pomemben politični znak. Pokaže, da lahko pritisk iz družbe ima učinek, tudi ko je zakonodaja že precej napredovala v parlamentarnih postopkih.
Francoska vlada se je prej vzdržala javne razprave o tej zadevi. Kljub temu je bila ta afera zaznana kot tveganje za podobo predsednika, ki se predstavlja kot zagovornik varstva okolja, a hkrati noče odtujiti kmetijskega sektorja.
Odločitev senata trenutno pomeni konec prizadevanj za ponovno dovoljenje acetamiprida v francoskem kmetijstvu. Ali bodo sledili novi predlogi, pa za zdaj ni jasno.