Kmetijska komisija Evropskega parlamenta bo v ponedeljek izredni posvet o posledicah ruske vojne v Ukrajini. Tema je bila dodana že načrtovanemu zasedanju, ki naj bi bilo namenjeno zaslišanju o evropskem gozdarstvu.
Nato bo v torek v Strasbourgu nujna seja Evropskega parlamenta.
Ukrajina in Rusija nista le dva največja izvoznika hrane v Evropi, temveč sta tudi veliki dobaviteljici energije (plin in nafta) ter kmetijskih surovin (umetna gnojila) za države EU. Pričakuje se, da bodo cene nabave, ki so v zadnjih mesecih že močno narasle, še dodatno poskočile.
Najvišji uradnik kmetijskega komisariata v Bruslju bo poskušal Kmetijski komisiji podati najnovejše informacije, vendar najverjetneje še ne bo mogel povedati veliko konkretnega. To je predvsem zato, ker evropski voditelji držav še vedno razpravljajo o dodatnih sankcijah proti režimu predsednika Putina. Minister se bodo znova srečali v ponedeljek.
V sredo (2. marca) bo Evropska komisija predstavila nov pregled povišanih stroškov surovin v preteklih mesecih. Ta bo zaradi dogajanja seveda dobil povsem drugo dimenzijo.
Iz razkritega dokumenta naj bi bilo razvidno, da Komisija spodbuja oblikovanje večjih (zimski) plinskih zalog v državah EU, skupne nabave in pospešeni razvoj novih evropskih energetskih virov. Med njimi je omenjen tudi pridobivanje bioplina iz gnoja.
V torek bo celoten Europarlament razpravljal o ruski invaziji v Ukrajino. Poslanec Peter van Dalen (ChristenUnie) je dejal: „To je barbarska invazija, ki resno ogroža tudi svetovni mir. Z najmočnejšimi besedami groze obsojam ta napad ruskega diktatorja.“ Po njegovem mnenju mora biti Rusija močno kaznovana: „Zdaj je nujno, da Evropska unija s svojimi zavezniki v največji meri uvede vse razpoložljive sankcije.“
Doslej razglašene sankcije proti Rusiji se večinoma nanašajo na transportni sektor, tehnologijo, energijo in tuje bančne račune visokih Putinovih prijateljev. Te so nadgradnja dolgoletnih izvoznih omejitev kot odgovor na rusko aneksijo Krima leta 2014.
Kljub temu naj bi Nizozemska še vedno letno izvažala za več sto milijonov. Mlečni izdelki, meso in sadje so že zajeti v ruski bojkot, vendar cvetje še vedno v velikih količinah odhaja v Rusijo.
Po neuradnih informacijah naj bi v ponedeljek vseeno sprejeli odločitev o izključitvi Rusije iz svetovnega bančnega sistema SWIFT. Prejšnji teden so bile proti temu nekatere države EU, saj bi taka kazenska ukrepa močno vplivala tudi na države EU in preostali svet. Brez SWIFT plačila Rusiji za izvoz, kot sta plin in nafta, ne bodo več mogoča, države EU pa bodo morale takoj poiskati druge dobavitelje plina.
Predsednica Ursula von der Leyen Evropske komisije je prejšnji teden dejala, da mora EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in pospešiti izvedbo Zelenega dogovora. Investicije v lastno obnovljivo energijo EU postajajo strateška nuja, je poudarila Von der Leyen. Doslej je bil Zeleni dogovor, vključno s prestrukturiranjem kmetijstva, predvsem pod vprašanjem podnebja.
Če bo Rusija po zaostrenih sankcijah EU zapirala plinski ventil, bo po mnenju Von der Leyen EU vseeno uspelo prebroditi situacijo. Rusko državno podjetje Gazprom za EU zagotovo ni več zanesljiv partner. Predsednica Komisije je izpostavila možnost večjega uvoza utekočinjenega plina.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je francoske kmete pripravil na posledice vojne v Ukrajini za njihovo delo. „To, kar trenutno doživljamo, ne bo ostalo brez posledic za kmetijski svet,“ je v soboto povedal na sejmu v Parizu. Macron je poudaril, da se je treba dolgoročno pripraviti. Njegovo prepričanje je: „Ta vojna se bo nadaljevala.“