Zmanjšanje je bilo nekoliko manjše kot v preteklih letih, a je zdaj doseglo zgodovinsko najnižje točko. Četrtina porabljene količine mesa v Nemčiji je perutninsko meso, predvsem piščančje meso. Lani so ga jedli precej več: s 12,2 na 13,1 kilograma.
V Nemčiji že več let poteka družbena razprava o modernizaciji kmetijstva in živinoreje. Pri tem je v ospredju velika količina živinskih gnojil, ki jih je treba raztrositi na travnike, ter delovni pogoji in kakovost v nemških klavnicah. Pred približno dvema letoma je skupina strokovnjakov tako imenovane Borchertove komisije predstavila celovit načrt glede tega.
Pomemben del načrta je izboljšanje dobrega počutja živali v prašičereji in mlečni industriji. Za to bo treba povečati hleve, delno (na nek način) pa bodo prispevala tudi država. V nemški politiki za zdaj še ni soglasja glede tega.
Prihodnostna komisija za kmetijstvo (ZKL) meni, da bi morala državno podporo plačevati povišana DDV na živilske izdelke živalskega izvora. To so finančni strokovnjaki Borchertove komisije v Berlinu sporočili v priporočilu za kanclerja Olafa Scholza.
V prej izdani strokovni oceni o obsežni agri-transformaciji so bile še omenjene tri možne variante sofinanciranja: zvišanje DDV za meso in mlečne izdelke, nov davek na meso ali subvencija iz državnega proračuna. Med volilnimi kampanjami leta 2021 stranke sedanje vladajoče sredinsko-leve koalicije (SPD, Zeleni in FDP) v tej zadevi niso dosegle soglasja.
Glavno vprašanje je ostalo, kdo naj ta subvencijo na koncu plača: kmet, potrošnik mesa ali vsi davkoplačevalci. Finančni strokovnjaki zdaj pravijo, da je najpreprostejša in najbolj praktična rešitev zvišanje DDV, ki so ga pred dvema letoma znižali.
Nemška kmetijska zveza DBV temu nasprotuje: višji DDV ali novi ločeni mesni davek bosta za potrošnika dražja in lahko vodita do manjše prodaje. Predsednik DBV Joachim Rukwied zagovarja financiranje iz proračunskih sredstev prek davčnega sistema.