Po podatkih inštituta Thünen v Braunschweigu to pomeni dnevno zmanjšanje za več kot sto hektarov do leta 2030. To je dvakrat toliko kot v zadnjih desetih letih, ko je izguba površin znašala 50 hektarov na leto.
Izračunana izguba temelji na trenutnem političnem načrtovanju. Po mnenju znanstvenikov bo do leta 2030 za novogradnje in izgradnjo cest potrebnih več kot 200.000 hektarov. Po njihovih besedah bo načrtovana širitve obnovljivih virov energije, predvsem fotonapetostne sončne energije na odprtih površinah, zahtevala več kot 100.000 hektarov nezazidane površine do leta 2030.
Hkrati so potrebna vse večja območja za skorajnaravne habitate in ogljične ponore za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zaščito podnebja. Po mnenju znanstvenikov takšne družbene zahteve zahtevajo spremembe v rabi zemljišč, kot so poštenje gozdov, zasaditev z gozdom in zaraščanje ter močvirnatenje šotnih območij, kar bo skupaj zajelo več kot 500.000 hektarov.
Avtorji nove študije inštituta Thünen pričakujejo, da bo končni rezultat izguba več kot 300.000 hektarov kmetijskih površin. Pričakujejo, da lahko večkratna uporaba površin in območij zmanjša del potrebe po prostoru. Za primere navajajo parke s sončnimi paneli na strehah parkirišč in ob avtocestah ter kmetijsko rabo zaraščenih vlažnih travišč.