Ta odločitev temelji tudi na poročilih, da so kritične infrastrukture, kot so plinovodi in vetrne turbine, tarča ruskih sabotažnih dejavnosti. Aprila je vohunska služba MIVD sporočila, da bi Rusija lahko poskušala sabotirati tudi številne podatkovne vozlišča, ki stojijo na morskem dnu Severnega morja.
Najemanje zasebnih varnostnikov naj bi služilo kot premostitveni ukrep, dokler leta 2026 verjetno ne bosta v uporabi dva nova večnamenska podporna plovila Kraljevske mornarice. Ministrstvo za obrambo ni razkrilo, s katerimi podjetji so v pogovorih in ali gre zgolj za nizozemska ali tudi evropska podjetja.
Nizozemski del Severnega morja je približno enkrat in pol večji od nizozemskega ozemlja ter velja za eno najbolj prometnih ladijskih območij na svetu.
Naraščajoče uničevanje podvodnih objektov v Baltskem morju, med drugim podatkovnem kabla, ki povezuje Finsko in Nemčijo, kaže, kako nujna je boljša zaščita ključne infrastrukture.
Novembra je vlada Schoof sprejela zakonodajni predlog za okrepitev zaščite kritične infrastrukture. Po njegovi objavi bo tako imenovani KRITIS-okvirni zakon implementiral že prej sprejeto evropsko direktivo. Opredeljuje ključne sektorje ter ureja zaščitne standarde, analize tveganj in nadzor motenj.