Skrajno desna protimigrantska stranka PVV Geerta Wildersa trenutno izgublja enajst sedežev v parlamentu in ima zdaj 26 (od 150), medtem ko so proevropski liberalci D66 pridobili 17 sedežev in so prav tako začasno na številki 26. Razlika med njima je komaj dva tisoč glasov, medtem ko je treba še prešteti rezultate glavnega mesta Amsterdam in poštne glasove več kot sto tisoč Nizozemcev v tujini.
Po parlamentarnih običajih ima največja poslanska skupina v parlamentu s 15 skupinami pravico začeti pogajanja o oblikovanju nove koalicije. Vodja PVV Wilders, katerega prejšnja desničarska koalicija iz štirih strank je letos jeseni padla, pravi, da bo počakal na končni rezultat volitev.
Jasno je že, da so leve opozicijske stranke izgubile glasove. Nekdanji komisark EU Frans Timmermans, ki je zadnji dve leti vodil združeno stranko socialdemokratov PvdA in Zelenih, ni uspel, kot leta 2023, postati največja stranka, izgubil je pet od 25 sedežev in takoj napovedal odstop kot vodja stranke.
Čeprav je zdaj negotovo, kdaj se bodo začela pogajanja o koaliciji, je končni izid (morda šele čez nekaj mesecev) že vnaprej znan. Skoraj vse politične stranke so v volilni kampanji jasno povedale, da ne bodo vstopile v koalicijo z Wildersovo protimuslimansko stranko.
Po tem, ko je pred več kot desetimi leti že enkrat predčasno prekinil koalicijo (s CDA in VVD) in nedavno razpustil svojo 'najbolj desno vlado doslej', želi tokrat skoraj nihče z njim ne sodelovati.
Tudi če bi PVV – morda po morebitnem ponovno štetju vseh glasov – izšla kot največja stranka, je že vnaprej jasno, da bo Wildersova sestava vlade propadla in da bo nato vodja D66 Rob Jetten lahko oblikoval vlado.
V tem primeru lahko D66 «preko desnice» oblikuje sredinsko-desno koalicijo s petimi strankami – CDA (krščanski demokrati), VVD (konservativci), JA21 (desna odcepitev razočaranih volivcev PVV) in BBB (kmečka stranka) – s 79 od 150 sedežev v parlamentu, ali «preko levice» s CDA in VVD štiristransko koalicijo z GroenLinks/PvdA (86 od 150 sedežev).
Konservativni liberalci VVD naj bi pri tem igrali osrednjo vlogo: vodja stranke Dilan Yesilgöz do zdaj vztraja, da noče v koalicijo z – kot jih imenuje – levimi radikali iz GroenLinks/PvdA.
Znano je, da CDA pri vstopu v vlado vedno daje prednost »vladanju preko desnice«, vendar je novi vodja stranke Henri Bontenbal Yesilgoz pozval, naj ne postavlja blokad.
Tudi 34-letni vodja D66 in kandidat za premierja Jetten je v kampanji izrazil naklonjenost »koaliciji iz sredine«. Poleg tega je odločno nasprotoval sodelovanju z antievropskimi in protiklimatskimi strankami. Z dobljenimi 26 sedeži so D66-liberalci največji v svoji zgodovini in rezultat označujejo za zgodovinski.