Nizozemski kmetijski izvoz na Japonsko zaradi pandemije Covid doživlja udarec. To je začasne narave, pričakuje Denise Lutz, kmetijska svetovalka na nizozemski ambasadi v Tokiu.
Med letoma 2015 in 2020 se je vrednost kmetijskega izvoza na Japonsko povečala za 50 %. Japonska je po ZDA in Kitajski zdaj tretji izvozni trg izven Evrope za izdelke nizozemske agroživilske industrije. Leta 2019 je bila vrednost izvoza okoli 1 milijarde evrov. Leta 2020 je ta znižala na 900 milijonov evrov.
Lutz: "Logično, zračni prevoz je nekaj časa zastal. Izvoz pa se je zdaj že ponovno zagnal. Japonska je in ostaja pomembna država za nizozemsko agroživilsko industrijo," je dejala Lutz v pogovoru za Agroberichtenbuitenland.nl.
Poleg na primer svinjine in telečjega mesa, sira, paprike in cvetličnih čebulic nizozemska podjetja na Japonsko izvažajo tudi agrotehnologijo. Primer je Lely, ki je že dostavila več sto mlečnih robotov japonskim mlečnim kmetijam.
"Mlečna industrija je sektor, ki je odprt za inovacije. To velja tudi za zaščiteno vrtnarstvo. Ravno v teh sektorjih so po mojem mnenju priložnosti za nizozemsko gospodarstvo."
Kar zadeva izvoz primarnih prehrambnih izdelkov, je nizozemska podoba lahko boljša, pravi. "Izdelki iz Francije in Nemčije imajo med potrošniki več 'obraza'. Prebivalci s srednjim in visokim dohodkom na Japonskem izbirajo izdelke, ki so okusni, varni in zdravi, pravi Lutz.
Trajnostni razvoj kmetijstva je na Japonskem visoko na dnevnem redu. Velike so skrbi glede vitalnosti podeželja. Japonsko kmetijstvo se stara, število kmetov hitro upada, prav tako se zmanjšuje kmetijska površina. Zaradi tega je veliki spodbuda za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov dela.
Velik interes je za mehanizacijo in robotizacijo. Japonska vlada spodbuja modernizacijo kmetijskega sektorja, med drugim s subvencijami. "Razvoj japonske agroživilske industrije, na primer na področju avtomatizacije in robotizacije, pritegajo veliko zanimanja. Izmenjava znanja med Japonsko in Nizozemsko prinaša perspektive za obe državi," pravi Lutz.