V Berlinu se ta teden v 16 strokovnih komisijah sestajajo CDU in SPD o koalicijski pogodbi, potem ko je bil prejšnji teden dosežen dogovor o dveh glavnih temah: financiranju neomajane podpore Ukrajini in potrebnih 500 milijard evrov za gospodarski spodbujanje. Za potrebno ustavno spremembo je potrebna dvotretjinska večina, ki jo bodo podprli Zeleni.
Prejšnji teden so Zeleni - v zameno za svoje soglasje - prejeli obljubo 100 milijard evrov za »trajnostne gospodarske naložbe«. Ta dodaten denar ne sme biti na račun že obstoječih proračunskih postavk in tudi ne sme biti uporabljen za že obstoječe projekte. Toda kam bo šel, bosta ta teden odločila CDU in SPD.
V prvem seznamu tem za pogovore CDU in SPD za prihodnji teden je do zdaj le ena poved o kmetijstvu: da se bo ponovno uvedel poceni »rdeči« dizel. Prav tako piše, da bo Nemčija pristala na trgovinski sporazum Mercosur in da se bo Nemčija v Bruslju držala pravil EU glede narave, okolja in trajnosti.
O nujnosti prehoda na sodobnejše in večje hleve (in večjo dobrobit živali) v živinoreji je široko sestavljena Borchertova strokovna komisija že pred petimi leti pripravila predloge. Nekdanja centro-leva »svetlobna koalicija« ni mogla doseči soglasja glede načina sofinanciranja tega (s strani države, davkoplačevalcev ali potrošnikov).
Po mnenju obeh predsednikov ZKL se ta situacija zdaj znova ponavlja. Regina Birner in Achim Spiller opozarjata na »gibalno politiko«, ki - namesto da bi reševala težave - le reagira na trenutno aktualne zadeve. Opozorita: nobena težava ne izgine, če jo zanemarimo. Zagotovo se bo vrnila.
ZKL zato predlaga, da se kmetijsko tranzicijo delno financira z zvišanjem DDV na živila. S tem bi uvajanje »mesne takse« postalo nepotrebno.
Kaj vse bo še zapisano v kmetijskem odstavku koalicijske pogodbe CDU in SPD, je še nejasno. Vsekakor bo k veliko nezadovoljstvu nemškega kmetijskega združenja DBV sprejeta odločitev o zvišanju minimalne plače na 15 evrov na uro. Še posebej v občutljivih sektorjih sezonskega dela, kakršni sta pridelava sadja in zelenjave ter vinogradništvo, bo ta višja plača za večinoma vzhodnoevropske sezonske delavce težko sprejemljiva.
Poleg tega igra vlogo tudi dejstvo, da so CDU/CSU v preteklih letih opozicije večinoma glasovali proti večini kmetijskih predlogov, a sami skoraj niso vložili svojih. Tako je še povsem nejasno, kaj bo nova črno-rdeča koalicija storila s pet let uležanim »zakonom o gnoju«, pri katerem številne zvezne države pod CDU vodstvom sodelujejo le zadržano.
Poleg tega se nad berlinskimi pogajalskimi mizami vije velik kup že vloženih predlogov odhajajočega ministra BMEL Cema Özdemirja. Zeleni nimajo nobenega zagotovila, da bodo ti predlogi preživeli do konca (s temi dodatnimi 100 milijardami?), ali pa bodo pod novim (CDU-?) ministrom za kmetijstvo pristali v spodnjem predalu.