Tožilci v postopku proti štirim osumljencem za zločin MH17 zavračajo, da bi svojcem žrtev omogočili vpogled v celotno kazensko zadevo. Javno tožilstvo se boji, da bi lahko dokazi prek svojcev pricurljali v medije, kar bi lahko povzročilo nekakšen "sodni proces preko medijev".
Del svojcev žrtev se s tem ne strinja in želi imeti dostop do vseh informacij. Po njihovih odvetnikih je "vedeti vse" pomembno za proces žalovanja. Ravno dejstvo, da tožilci (še) ne želijo deliti določenih dokazov, po mnenju kritikov vzbuja vtis, da ima Javno tožilstvo kaj za skriti. Prav tako igra vlogo, da Javno tožilstvo načeloma razlikuje med »javno objavo« in »vpogledom za svojce«, kar je bilo razloženo na novinarski konferenci.
Žrtve in svojci imajo po zakonu pravico do dokumentov iz sodnega spisa, če poteka pravdni postopek. Tak spis vsebuje med drugim zapisnike, pričevanja in poročila forenzičnih preiskav. V kazenskem postopku je zapisano, da imajo žrtve pravico do “kopije procesnih dokumentov, ki so zanje pomembni”. Svojci pravijo, da je celoten spis “za njih pomemben”.
Vendar je Javno tožilstvo lani jeseni sporočilo svojcem MH17, da bodo prejeli le povzetek. Javno tožilstvo pravi, da bodo svojci prejeli 160 strani dolg povzetek, celoten 36.000 strani dolg spis pa bo ostal zaupen. Tako bo več kot 99 % ugotovitev ostalo pred svojci skrito.
Običajno žrtve in svojci prejmejo potrebne dokumente že dolgo pred začetkom sojenja. Po mnenju Tožilstva to pri sojenju za MH17 očitno ni zaželeno. Zakon dovoljuje, da se določenih procesnih dokumentov ne deli, če bi to lahko škodovalo preiskavi in pregonu. Odvetniki svojcev pravijo, da v tej zadevi do tega ne prihaja.
Poleg tega je v torek, na drugi dan zaslišanj, bilo razkrito, da so odvetniki imeli vpogled pri Tožilstvu v še neobjavljen zapisnik o “glavnih linijah procesa”, vendar niso imeli vpogleda v številne povezane relevantne stranske spise. Prav tako so morali odvetniki po vsej verjetnosti obljubiti, da te informacije ne bodo delili s svojci.
Piet Ploeg, predsednik ustanove Vliegramp MH17, ki zastopa večino svojcev, se ne strinja z odločitvijo Tožilstva. Želijo si čim večji vpogled v procesne dokumente in to čim prej. Svojci želijo uveljaviti svojo pravico do izražanja. Za pripravo pa je potrebno vedeti, kateri dokazi obstajajo, kaj so pričevanja točno vsebovala. Le 160 strani dolg povzetek se mu zdi premalo. Ne veš, kaj je zapisano v preostalih 36.000 straneh, je dejal. Po mnenju Tožilstva pa je tistih 160 strani dovolj za pripravo.