Po besedah Rutteja, ki je pred kratkim postal generalni sekretar NATA, se celoten NATO trenutno nahaja “na vzhodni strani” zavezništva. S tem misli, da grožnja ne zadeva le baltskih držav, temveč tudi preostali del Zahodne Evrope. Skupna, obsežna priprava je po njegovem mnenju neizogibna.
Na vrhu NATA v Haagu 24. junija želi Rutte zagovarjati “skok v kakovosti” na področju obrambne pripravljenosti. Še posebej poziva evropske države članice, naj občutno povečajo obrambne izdatke in to prenesejo v konkretno razpoložljivost vojakov, sistemov in zračne obrambe.
Rutte meni, da mora NATO svojo zračno in raketno obrambo povečati kar za 400 %. Šele takrat bo mogoče ustrezno odgovoriti na ruske grožnje. Prav tako je treba bolje organizirati zaščito pred hipersoničnimi raketami in droni.
Posebej si Estonija, Latvija, Litva in Finska močno prizadevajo zaradi ruske vojaške agresije. Zahodna Evropa naj bi prevzela večjo odgovornost za skupno varnost in izkazala solidarnost s ranljivimi vzhodnimi državami članicami.
Rutte je poudaril, da NATO ne bo ščitil miselni optimizem. Zanj predstavlja varnost samo realistična in odločna strategija. Sem spada tudi verodostojno odvračanje: “Putin razume samo moč,” je dejal Rutte.
Čeprav je konflikt v Ukrajini razlog za mnoge te skrbi, je Rutte poudaril, da je prihodnost Ukrajine v Natu nepovratna, tudi če to morda ne bo jasno navedeno v končni izjavi vrha.
Na vrhu v Haagu bodo države NATA morale sprejeti odločitve o višini obrambnih proračunov, razporeditvi zmogljivosti in o skupni proizvodnji obrambnih sistemov. Rutte želi, da Evropa pri tem prevzame vodilno vlogo, tudi če bi ZDA novembra spremenile politiko.