Opozorilo je namenjeno Avstriji, Danski, Nemčiji, Grčiji in Nizozemski. Te države sodelujejo pri načrtih za skupne centre za vračanje v državah zunaj EU za zavrnjene prosilce za azil in druge migrante. Svet Evrope poudarja, da so taki 'centri za vračanje' sprejemljivi le, če so v popolnem skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.
Svet Evrope ni del EU, temveč krovna organizacija desetine evropskih držav, ki nadzoruje demokratično delovanje vlad v teh državah.
Tveganja
Komisar za človekove pravice Michael O'Flaherty opozarja, da lahko prenos ljudi v centre za vračanje izven Evropske unije prinese znatna tveganja. Po njegovih besedah so lahko ti izpostavljeni zlorabam, samovoljni priporu ali drugim hudim kršitvam svojih pravic. Zato morajo vlade predhodno skrbno oceniti, kakšne posledice lahko imajo njihovi načrti.
Promotion
Predhodno
Komisar navaja štiri pomembne pogoje. Vlade morajo najprej opraviti obsežno oceno vseh tveganj za človekove pravice ter sprejeti ukrepe za omejitev teh tveganj. Poleg tega morajo takšni centri za sprejem stalno potekati neodvisni nadzori. Dogovori s tretjimi državami morajo biti pravno trdno utemeljeni in države EU ne smejo preprosto prelagati svoje odgovornosti na druge države. Nazadnje morajo parlamenti, sodniki in javnost imeti možnost nadzora izvedbe.
Otroci
Svet Evrope namenja posebno pozornost ranljivim skupinam. Otroci in drugi posamezniki, ki potrebujejo dodatno zaščito, po mnenju komisarja ne smejo biti izpostavljeni postopkom, ki bi lahko ogrozili njihove pravice ali varnost. Po njegovem je nujna preglednost glede ocene tveganj, nadzorov in dogovorov s tretjimi državami.
Centri za vračanje
Razprava o centrih za vračanje je tesno povezana z nedavno reformo evropske azilne politike. Evropski parlament je prejšnji mesec sprejel strožje pravila, ki naj bi pospešila vračanje zavrnjenih prosilcev za azil in državam EU omogočila vzpostavitev centrov za vračanje zunaj Evropske unije.
Vendar je bil o teh zaostritvah v parlamentu jasen politični razkol. Podporniki menijo, da so nova pravila potrebna za bolj učinkovito izvajanje postopkov vračanja, medtem ko nasprotniki opozarjajo, da s tem lahko zaščita prosilcev za azil oslabi.
Italija
Medtem prva ocena Evropske komisije kaže, da se izvajanje novega azilnega pakta izvaja različno. Po ocenah Komisije so države EU dosegle napredek pri uvajanju svojih novih odgovornosti, a še vedno obstajajo pomembni izzivi. Tako je Italija blokirala več zahtevkov za sprejem registriranih prosilcev za azil nazaj, medtem ko je Grčija po mnenju Komisije naredila korake za organizacijsko in tehnično izvajanje novih postopkov.
Zagotavljanje
Opozorilo Sveta Evrope jasno kaže, da izvajanje nove evropske politike vračanja ni le praktična in politična naloga, temveč tudi pravna. Organizacija poudarja, da je sodelovanje s tretjimi državami mogoče, vendar le, če je zaščita temeljnih človekovih pravic dokazljivo in trajno zagotovljena.