Na referendumu v Švici je več kot 60 % švicarskih volivcev zavrnilo tri obsežne predloge s področja okolja in podnebja. Dva praktično enaka referenduma proti uporabi kemičnih pesticidov v kmetijstvu sta bila zavrnjena, tretji predlog za zmanjšanje onesnaževanja zraka pa prav tako ni dosegel večine.
Po mesecih burnih kampanj je bilo v nedeljo jasno »ne« predlogom, ki bi lahko Švico naredili za pionirja na področju ekološkega kmetijstva. Švica bi lahko postala prva evropska država, ki bi prepovedala uporabo umetnih herbicidov in fungicidov.
Rezultati kažejo velike razlike med urbanimi območji in podeželjem. V nekaterih večjih mestih je bilo več kot polovica za tri zdaj zavržene podnebne načrte, medtem ko je švicarska vlada izdala negativno priporočilo. Tudi švicarska kemična industrija je v zadnjih tednih intenzivno kampanjo usmerjala proti predlogom.
Približno 40 odstotkov volivcev je torej izrazilo nezaupljivo glasovanje. Ti Švicarji verjamejo, da se lahko kmetijska politika izboljša le z radikalnimi ukrepi. Ta pomembna manjšina meni, da z obstoječo močjo kmečke zveze ni mogoče uresničiti ekološke kmetijske politike.
Urs Schneider, namestnik direktorja Švicarske kmečke zveze, je povedal, da je rezultat glasovanja »ogromno olajšanje« za kmete, ki so zagovarjali, da bi prepoved pesticidov vodila do manjših pridelkov in višjih cen hrane.
V zadnjih tednih je bila kampanja zaznamovana predvsem z čustvenimi argumenti med nasprotnimi filozofijami, zlasti na podeželju. Kampanje so tudi razkrile pomanjkanje razumevanja, kako deluje švicarski kmetijski sektor.
Kljub zavrnitvi treh podnebnih načrtov so kampanjarji v nedeljo skušali doseči moralno zmago, s poudarkom, da je nevarnost pesticidov in njihova grožnja za zdravje končno postala predmet razprave in da zdaj ne bo potisnjena v ozadje.
Kampanjarji so trdili, da kmetijstvo nosi »znatno« odgovornost za sledi pesticidov v švicarskih podzemnih vodah in rekah ter za upadanje biotske raznovrstnosti. Prav tako so ocenili, da državni ukrepi niso naredili dovolj za reševanje teh problemov.
»To je poraz za zdravje in naravo,« pravi Adèle Thorens iz Zelenih. Povedala je, da je v prihodnje treba nadaljevati dialog med politiko, kmeti in znanostjo.
Brez zdaj zavrnjene nove zakonske CO2-ureditve po mnenju Švicarskega zveznega urada za okolje ni mogoče zmanjšati izpustov do leta 2030 za 37,5 odstotka, kot je načrtovano, ampak največ za 23 odstotkov. To je tudi zato, ker nekateri podnebni ukrepi zdaj celo sploh ne bodo izvedeni. Ni jasno, kaj se bo zdaj zgodilo z omejitvami kemijskih pesticidov in onesnaževanja zraka.