Identiteta trinajstih prič v zadevi MH17 bo ostala tajna. Po mnenju sodnega preiskovalca imajo te priče pravico do zaščite, saj se lahko počutijo ogrožene ali so v nevarnosti. Po navedbah javnega tožilstva obstajajo "izrazita tveganja za priče".
Status teh 'anonimnih prič' še ni podrobno razkrit. Ni jasno, ali še živijo ali bivajo v Ukrajini ali Rusiji ali so z nizozemsko pomočjo nastanjene drugje. Njihove izjave so ključne za dokazno gradivo proti zdajšnjemu četvercu obtoženih, morebiti tudi proti novim obtoženim v prihodnosti.
Prav tako ni jasno, ali kot 'anonimne' priče uživajo enako zaščito kot 'kraljevske priče' v rednih (večjih) nizozemskih kazenskih zadevah. Te v nekaterih primerih prejmejo (obsežno) denarno povračilo zaradi izgubljenih prihodkov ali povzročene škode ali celo novo identiteto in varovanje.
Presenetljivo je, da je večina zaščitenih prič zaslišana šele leta 2019. To je izvedel nizozemski sodni preiskovalec ('preiskovalni sodnik'). Njihove izjave so posnete na video, pri čemer prič ni bilo mogoče prepoznati. Pri teh zaslišanjih niso bili prisotni trije nizozemski tožilci ('tožilci') niti odvetniki obtoženih ('obramba').
Pri eni priči je sodna prošnja po varovanju identitete zavrnjena. Sodnik preiskovalec meni, da se lahko ta priča zaradi svoje izjave počuti ogroženo, vendar je praktično nemogoče zagotoviti anonimnost te priče. Kaj točno to pomeni še ni jasno. Prav tako ni znano, ali bo ta priča morala nastopiti pred sodiščem.
Trije tožilci so sodišču predlagali, da sestavi 'povzetek' video zaslišanja priče M58. Ta je pred kratkim sam razkril svojo identiteto, a se v postopku še vedno obravnava kot anonimna priča. Po mnenju tožilcev je bil ta osumljenec prisoten pri izstrelitvi rakete BUK in je videl ter govoril z več ruskimi uradniki.
Tožilci želijo tudi podrobneje zaslišati pet drugih anonimnih prič. To lahko, če je potrebno, brez prepoznavnosti opravi sodni preiskovalec, če lahko tožilci in odvetniki prej pisno predložijo vprašanja. Na tak način lahko dosežejo, da del gradiva za dokazovanje postane javno dostopen. Prav tako se lahko tako delno ovreči očitek, da je večji del dokaznega gradiva anonimen in zato 'sumljiv'.
Prav tako so sedem odvetnikov svojcev na sodišču zagovarjali, da mora biti večji del dokaznega gradiva še vedno objavljen. To bi žalujočim družinam omogočilo boljši vpogled v dogodke, ki so se zgodili na usodni datum 17. julija 2014.
Javno tožilstvo želi, da MH17-sodišče na letališču Schiphol ogleda rekonstruiran sestavek sestreljenega malezijskega letala. Kosi letala, sestreljenega v vzhodni Ukrajini, so bili leta 2015 za preiskavo JIT prepeljani na Nizozemsko in so zdaj kot polrazbitina rekonstruirani v hangarju letalske baze Gilze-Rijen.
Trije tožilci so svoj predlog za 'ogled' predložili na drugi obravnavi kazenskega postopka proti štirim obtoženim. Po mnenju tožilcev je za sodnike pomembno, da si z lastnimi očmi ustvarijo "popolno sliko škode". Javno tožilstvo želi, da sodišče v kratkem odloči, ali bo ogled izveden. Morda bi se to lahko zgodilo v juniju, ko se začne drugi del procesa. Tretji blok obravnav je predviden za začetek septembra, tretja faza pa februar naslednje leto.