Iz evropske ankete izhaja, da je do inovativnih živil pozitivno naravnanih le 39 odstotkov potrošnikov, medtem ko jih 51 odstotkov gleda nanje negativno. Poleg tega 72 odstotkov meni, da niso dovolj obveščeni o novih živilih in sestavinah, ki so proizvedene z modernimi tehnikami.
Jasne informacije na embalaži so za mnoge potrošnike bistvene. Kar 85 odstotkov meni, da morajo nova živila imeti prepoznavna imena, na etiketah pa naj bi bilo jasno navedeno, kako so proizvedena, od kod prihajajo in kaj vsebujejo. Za 51 odstotkov bi obvezno označevanje povečalo zaupanje.
Dodanek
Previdnost je vidna tudi pri pripravljenosti za nakup novih izdelkov. Le 42 odstotkov bi kupilo živila z sestavinami, proizvedenimi z mikroorganizmi. Večina, 54 odstotkov, tega ne bi storila, tudi če izdelki izpolnjujejo evropske varnostne standarde in so jasno označeni.
Med državami EU so velike razlike. Na Švedskem bi 64 odstotkov kupilo tovrstne izdelke, medtem ko jih je v Grčiji le 22 odstotkov, na Cipru pa 19 odstotkov. Prav tako je stopnja, do katere se potrošniki smatrajo za obveščene, močno povezana z njihovim odnosom do prehranskih inovacij.
Tri četrtine
Med Evropejci, ki se smatrajo za dobro seznanjene, je 72 odstotkov pozitivno do inovativnih živil. Pri tistih, ki menijo, da nimajo dovolj znanja, je ta delež le 27 odstotkov. Nizozemska izstopa: tam bi 74 odstotkov kupilo izdelke s sestavinami, proizvedenimi z mikroorganizmi, v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 42 odstotkov.
Poleg jasnih etiket potrošniki zahtevajo tudi zagotovila o varnosti. Neodvisne varnostne ocene bi povečale zaupanje pri 38 odstotkih. 36 odstotkov pa omenja odobritev Evropske agencije za varnost hrane, medtem ko 34 odstotkov pripisuje pomen rednim javnim poročilom o varnosti novih živil.
Umetna gnojila
Tudi trajnost lahko prepriča potrošnike. Za 35 odstotkov bi zmanjšanje uporabe pesticidov, umetnih gnojil ali antibiotikov pomenilo razlog za pogostejšo uporabo inovativnih živil. Prav tako 27 odstotkov poudarja manjši pritisk na naravne vire kot prednost. Po mnenju 68 odstotkov lahko nove tehnike pomagajo kmetom pri spopadanju s podnebnimi spremembami, škodljivci in pomanjkanjem surovin.
Dostopnost cene igra prav tako vlogo pri trajnostnih potrošniških proizvodih. V ločeni evropski raziskavi o EU-ekološki oznaki približno četrtina ne-kupcev navaja ceno kot oviro. Hkrati 53 odstotkov meni, da izdelki s to oznako niso nujno dražji. Nadalje 70 odstotkov Evropejcev pričakuje, da bo prehranske inovacije ponujale priložnosti za raziskave, veščine in zaposlovanje.
