Najvišji vodja Združenih narodov je pozval, naj prenehajo z ’vojno proti naravi’. Človeštvo vodi že več desetletij vojno proti planetu, ki se zdaj upira, je v Madridu dejal generalni sekretar António Guterres. Guterres obsoja „popolnoma nezadostna“ prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam do sedaj. Po njegovih besedah primanjkuje politične volje za sprejetje potrebnih ukrepov.
Boj proti podnebnim spremembam je prvič postal najvišja prioriteta za evropske državljane. To kažejo rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je Evropski parlament objavil v petek ob začetku dvotedenskega podnebnega vrha v Madridu.
Na tej konferenci bodo sprejeti zadnji dogovori in podrobnosti Pariškega podnebnega sporazuma, ki je bil sklenjen pred petimi leti. Sporazum bo uradno začel veljati konec tega leta. V naslednjih dneh se v Madridu pričakuje mnoge voditelje držav. V pripravah je Evropski parlament ta teden s 429 glasovi za proti 225 glasov simbolično razglasil izredne razmere na področju podnebja in okolja.
Evropski parlament že leta redno izvaja javnomnenjske raziskave o mnenjih in pričakovanjih evropskih državljanov glede politike. Za to izdajo je bilo oktobra osebno anketiranih več kot 27.600 ljudi iz 28 držav članic. Ko so jih prosili, naj izberejo največ tri prioritete za poslance Evropskega parlamenta, je 32 odstotkov navedlo boj proti podnebnim spremembam ter ohranjanje okolja, oceanov in biotske raznovrstnosti.
Podnebne spremembe so bile najpogosteje omenjeno področje v enajstih državah članicah. Na vrhu je Švedska (62 %), sledita Danska (50 %) in Nizozemska (46 %). Belgija je na devetem mestu s 38 odstotki. Tema je veliko manj prisotna v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer je manj kot 30 odstotkov ljudi uvrstilo to tematiko med svoje prioritete. Bolgarija je na dnu z 14 odstotki.
Mnogi ljudje verjamejo tudi, da globalni protesti podnebnih mladih dejansko nekaj dosegajo. Skoraj šest od deset anketirancev meni, da protesti prispevajo k več političnim ukrepom na evropski (59 %) in nacionalni ravni (58 %). V Belgiji gre za 57 oziroma 55 odstotkov.
Nedavna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila prav tako prisotna na uvodni seji podnebne konference v Madridu. S tem je želela poudariti, da bo boj proti podnebnim spremembam in prehod v trajnostno gospodarstvo ena od prioritet njene politike. Čeprav Poljska, Madžarska, Češka in Estonija tega cilja še niso želele podpreti, upa von der Leyen, da se bodo te države pridružile. Predsednica komisije vidi tudi gospodarske koristi. Želi narediti Green Deal za novo strategijo rasti EU.
Še vedno pa je dejstvo, da so Združene države Amerike odstopile od Pariškega podnebnega sporazuma, toda von der Leyen, ki je ob nastopu funkcije takoj preko telefona stopila v stik z voditelji G7 in G20, opaža tudi pozitivne spremembe na mednarodni ravni. „Dobro je, da Kitajska sama priznava, da se zaveda podnebnih sprememb. Dejstvo, da država uvaja trgovanje z emisijskimi dovolilnicami, kaže, da je vprašanje podnebnih sprememb tudi na Kitajskem visoko na dnevnem redu.“