Za generalnega sekretarja NATA, Jensa Stoltenberga, je še prezgodaj, da bi podal oceno o dogovoru, ki sta ga nedavno dosegla Turčija in Rusija glede severa Sirije. To vprašanje bo danes in jutri temeljito obravnavano na polletnem vrhu NATA, ki se tokrat odvija v Londonu.
Turčija in Rusija sta se dogovorili, da bosta skupaj nadzorovali sever Sirije, potem ko so Združene države Amerike umaknile svoje 'vojaške sile'. "Menim, da je še prezgodaj za presojanje posledic izjave, dogovora med predsednikom Erdoganom in predsednikom Putinom," je dejal Stoltenberg v napovedi srečanja obrambnih ministrov.
Približevanje zaveznice NATA Turčije k Rusiji povzroča veliko zaskrbljenost med ostalimi članicami zavezništva, med drugim tudi zato, ker je Turčija na lastno pobudo vstopila na sever Sirije brez predhodnega posvetovanja z drugimi partnerji.
Stoltenberg je poskušal umiriti napetosti in je znova pozdravil nedavni dogovor, ki ga je Turčija dosegla z ZDA o premirju po turški invaziji na sever Sirije. Po njegovih besedah je ta dogovor privedel do znatnega zmanjšanja nasilja. Dogovor je označil kot "nekaj, na čemer lahko gradimo".
NATO do zdaj ni obsodil vojaške operacije turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana proti kurdski milici v Siriji. Ti Kurdi so bili zavezniki NATA v boju proti teroristični skupini Islamska država (IS). Stoltenberg je prejšnji teden odklonil obsodbo turške intervencije.
Vrhunec NATA bo prav tako zaznamovan z nedavnimi (ponovnimi) kritikami Francije na račun Združenih držav Amerike. Francoski predsednik Macron je izjavil, da so evropske države bolje brez ZDA v Natu. Macron je NATU celo rekel 'možganska smrt'.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu povedala, da ne deli Macronovega pogleda na NATO. "NATO ostaja temelj naše varnosti," je dejala Merkel. Čeprav je Macron zadovoljen s komunikacijo med vojskami držav NATA in skupnimi operacijami, meni, da je prišel čas, da se prizna, da ima NATO "strateški in politični problem".