10. in 11. novembra se morajo Ukrajina, Rusija in Združene države Amerike znova sestati v Abu Dabiju. Ameriška vlada s tem skuša ponovno oživiti pogajanja. Prejšnja prizadevanja so zastala, ker je Moskva vztrajala pri teritorialnih zahtevah in zavrnila predloge za brezpogojno prekinitev ognja.
Predsednik Trump je medtem govoril o 'velikem sporazumu' z Rusijo, ki ne bi zajemal le Ukrajine, temveč celotno Evropo. Njegov zet in pogajalec Jared Kushner je nato predstavil pet izhodišč za nov evropski varnostni sistem.
Velik sporazum
Predlog ZDA presega le mirovni sporazum za Ukrajino. Washington želi doseči tudi dogovore o prihodnjih varnostnih razmerjih v Evropi, v katerih bi bila vključena Rusija. Kushner je poudaril, da morajo države samostojno odločati o svoji varnostni politiki in da naj NATO ohrani osrednjo vlogo v evropski obrambi.
Evropski voditelji želijo preprečiti, da bi Washington in Moskva brez njihove udeležbe sprejemala odločitve o varnosti njihovega ('njihovega') kontinenta. Tudi Ukrajina zahteva evropsko vključitev. Predsednik Sveta EU António Costa meni, da mora Evropska unija pri takšnih pogajanjih sodelovati preko lastnih institucij.
Mirovni odposlanec
S tem se poraja tudi vprašanje, kdo bo v Evropi vodil pogajanja. Italijanska premierka Meloni zagovarja imenovanje posebnega mirovnega odposlanca EU. Opozarja, da bi lahko številne posamezne diplomatske pobude Evrope naredile manj verodostojno. Costa namerava njen predlog obravnavati na evropskem srečanju 13. novembra v Dublinu.
Evropska vključenost je tudi pomembna za izvajanje morebitnih dogovorov. EU Ukrajini nudi obsežno finančno podporo in igra pomembno vlogo pri obnovi. Prihodnje članstvo Ukrajine v EU je prav tako del razprav o dolgoročnem mirovnem sporazumu.
Članstvo v EU
Nekateri menijo, da bi polno članstvo Ukrajine v EU koristilo mirovnemu sporazumu. Evropska komisija pa je prejšnji teden izjavljala, da Ukrajina še ni pripravljena na to.
Ukrajina zahteva zavezujoče in izvršljive varnostne garancije, da prepreči nove ruske napade. Predsednik Zelenski je ta zahtevek znova predstavil ameriškim pogajalcem. Rusija pa še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah, vključno s predajo delov Donecka in Luganska, ki so še pod ukrajinsko kontrolo.
